Primorska ljudska noša

Tržačanke in okoličanke, zlasti Primorke, so se v 2. polovici 19. stoletja, v primerjavi z ostalimi Slovenkami, sorazmerno bogato oblačile, kar sta jim omogočala ugodna življenjska raven in bližina Trsta. Kmalu po sredini 19. stoletja se je na Tržaškem zelo intenzivno razvijala tudi njihova »narodna noša«, ki so jo zaznamovali prefinjeni materiali, košatost, različno okrasje in nakit.

Moška oblačilna kultura, ki ponazarjajo oblačenje Tržačanov, sestavljajo temno modre in črne obleke z rdečim robom. Nekateri imajo dolge hlače, telovnik in suknjič, drugi podkolenske hlače, barvne nogavice in so brez suknjiča. Nekateri imajo slamnik, okrašen s cvetjem, drugi navadne klobuke, nekateri so brez pokrival oziroma imajo kožuhovinasto pokrivalo, imenovano frkindiš.

Žensko oblačilno kulturo sestavljajo bele nogavice, ki so pri gležnju zelo nabrane, saj je veljalo, da bolj kot ima dekle nabrane nogavice, bolj je premožno. Bogastvo se je izražalo v krilu, pod katerim imajo več spodnjih kril in balerino (naguban trak, ki dekletom povečuje zadnjico). Predpasniki so svileni, različnih barv. Na levi strani predpasnika si dekleta v pentljo zavezujejo dolg svilen trak. Nosijo veliko nakita (uhane, prstane, broške …), kar drugje ni v navadi. Nekdaj so poročene žene nosile naglavno pečo, ki sta jo krasili ročno izdelana vezenina in čipka; neporočena, mlajša dekleta pa so imela lase spletene v kite. Nekaterim je čez ramena padal karpon, ovratna ruta z resicami, na prsih pa so si ob posebnih dneh dodale šopek obmorskega cvetja.

Pa si poglejmo kako je oblačilna kultura zaznamovala ljudi iz posameznih predelov Primorske:

 Tržaška noša iz leta 1927                                                    Noša iz Beneške Slovenije po II. svetovni vojni

Vipavska kmečka noša iz leta 1838                                             Goriška ženska noša 

Noša vodje plesa v Pomjanu iz leta 1925 in ženska nedeljska       Moška poletna pražnja obleka iz Pomjana konec 19. stoletja in ženska 

obleka iz vasi Popetre po I. svetovni vojni                                   poletna pražnja obleka iz Raven pred I. svetovno vojno

Ženska pražnja noša iz Raven konec 19. stoletja in                        Noša v Škednju v drugi polovici 19. stoletja

noša vodje plesa iz Puč po I. svetovni vojni

Pražnje oblečen moški iz Barkovelj, v 2. polovici 19. stoletja          Zimsko oblečena Škedenjka v sredini 19. stoletja

Pražnja noša v Škednju v sredini 19. stoletja                         Pražnja noša na Krasu

Pražnja noša v Barkovljah, druga polovica 19. stoletja             Vsakdanja noša na Vipavskem v 2. polovici 19. stoletja

Pražnja noša v Proseku pri Trstu v 2. polovici 19. stoletja        Pražnja obleka mlajšega moškega iz Pomjana pred I. sv. vojno in

                                                                                         nevestina obleka iz Popetre okoli leta 1920

Kraševka                                                                              Dekliška pražnja obleka za šagro iz Puč okoli leta 1920 in

                                                                                           moška praznična noša iz Pomjana konec 19. stoletja

Praznična obleka plesalca iz Pomjana okoli leta 1920 in                   Perterca (tretja partida) in vodja plesa - kapobal iz

ženska pražnja noša iz Popetre pred I. svetovno vojno                    Raven po I. svetovni vojni

V primerjavi z gorenjsko nošo se primorska noša tako po barvi, kot vzorcih bistveno razlikujeta, kroji pa so si dokaj podobni. Krajevne razlike med posameznimi kraji so več kot očitne; res pa je tudi, da so se noše na Primorskem razlikovale tudi glede na praznični čas, za katerega so posamezniki nosili določeno nošo. Tako pridemo spet do novega izročila, ki se je oblačilna kultura razlikovala tudi glede na praznični čas, pa čeprav je to bila oblačilna kultura preprostih ljudi.

Besedilo:

povzeto po svetovnem spletu in

Košak - Blumer Staša. Sto narodnih noš na Slovenskem.