Ko spregovorijo breze ...
Ko se duša odpre ...
Poti v življenju nas včasih tudi zapeljejo v skrivnostne meglice, kjer obupano iščemo izhod na pravo pot. Še sami se ne zavedamo, da v sebi nosimo neizmerno moč in da nas noben vihar ne more zlomiti. To zmoremo le, če globoko v srcu nosimo svetlobo ljubezni, sočutja, topline in prijaznosti, tako kot pesnica Metke Jančec Osojnik, ki je kljub vsem viharjem in težkim preizkušnjam stopila na novo pot. Ni ji bilo lahko, navkljub razhodu s partnerjem je z vso močjo in strpnostjo vzgojila čudovitega otroka ter pogumno stopila na pot svojega poslanstva. Njena nežna duša je želela leteti, najti smisel novega življenja … In globoko v sebi je začutila, da lahko v življenju doseže še več …
Z neizmerno željo v srcu se je podala na pot besed. Biti moraš res pogumen in močan, da pred vsemi razgališ svojo nežno plat. V svojih pesmih je razodela vse manjše narave in jih ubesedila. Tudi nove ljubezni. Ko se bralec potopi v magijo njene poezije, lahko začuti vso ljubezen, vidi vso lepoto življenja in čudovito naravo, ki objame vse čute.
Skozi »potovanje« občutkov in topline Metkinih besed prav te bralca objamejo, da tudi sam začuti življenje, naravo, živali ...
Bralec vselej začuti energijo, ki jo pesnik z močjo besed izrazi, da se lahko poistoveti s čustvi … In tako je magija rojena.
Metkina poezija nežno poboža, kot list breze, ko ga objame vetrc in bralca skupaj z njim ponese v nostalgijo mladosti; na vse poti, ki smo jih prehodili, k vsem ljubeznim, ki smo jih doživeli, pa tudi k vsem težavam, ki smo jih prebrodili, da bi v jutrišnji dan stopili močnejši, odločnejši in še bolj dovzetni za lepoto narave, ki je edini pravi dom duše.
Vse to in še več je pesnica Metke Jančec Osojnik s preprostostjo, az globino poznavanja sveta in ljudi v svoji poeziji je odprla »vrata« vsem ter potrkala na srca – naj se potope v magijo njenih besed in z njo odkrivajo nov svet radosti, sreče, ljubezni. …
Prav ljubezen je tista, ki daje krila, da lahko letimo v brezčasju s čarovnijo poezijo, ki nam odstira nove manjše mavrice ...
Metka nas v svojih pesmih vabi, da ostanemo zaljubljeni v življenje, naravo, živali ...
Ko odpre se duša, je vse mogoče ...
Z vsem spoštovanjem zapisala
Danijela Dacinger,
pesnica