RUSALKIN VRTILJAK

»Zmaj se dviga proti vetru in ne z njim,« so bile prve misli, ko sem prebrala to publikacijo in katero delovanje društva spremljam že od istega začetka. Že po prvih prireditvah in izdajah knjig sem v članih začutila, da ne bodo obstali na mestu, pač pa se bodo dvigali vedno višje in višje. Nisem se zmotila.

V tej publikaciji srečamo pravljične junake z različnimi lastnostmi, nekateri se prikazujejo z ljudmi, drugi le živijo v pravljični deželi nekje ob vodi, zeleni travi, med gobami, v gozdu. V šolski torbi, kjer se bohotijo ​​knjige, kjer se v prazne zvezke zapisuje pridobljeno znanje, tam oživijo šolske potrebščine, ki pridobijo človeške lastnosti, ki znajo popihati na učenčevo dušo in jo spametovati …

Med vsemi temi zgodbami se poigravajo rime prekrasnih avtoric. Tu se srečajo pravljični junaki v resničnem svetu deklet v zrelih letih, ki spodbudijo domovino bralcev. Spoznamo resnično doživetje posameznika s svojimi hišnimi ljubljenčki.

Skrivnostna so pota rečnih nimf rusalk, kjer v knjigi, poleg proznih del in poezije, srečamo prikupne krajše uganke, ki spodbudijo razmišljanje. Morda je odgovor dež, ali pa dežnik, ali pa samo kapljica; kdo bi vedel, dokler uganke ne preberemo in jo rešimo …

Thornton Wilder je zapisal: »Življenje je treba ljubiti, da bi ga živeli in treba ja živeti, da bi ga ljubili.« Ta ljubezen do življenja se čuti v tej knjigi in živeti z ljudmi kot so rusalke res pravljični svet, ki traja. in traja …

… naj traja …

Dušica Kunaver