2. april - svetovni dan etnologije

Drugega aprila se praznuje svetovni dan etnologije.

Na spletu najdemo takšen zapis o etnologiji:

Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin. V Evropi se je začela etnologija kot veda pojavljati od konca 18. stoletja.

V 19. stoletju so pri raziskovanju ljudstev ločevali raziskovanje enega (navadno lastnega) ljudstva (pri nas imenovano narodopisje) in primerjalno obravnavanje etničnih skupin (pri nas imenovano etnologija). Po drugi svetovni vojni se začne razvoj sodobne etnologije, ki raziskovalno problematiko iz "ljudske kulture" razširi na raziskovanje "načina življenja". S tem se raziskovanje razširi na celotno kulturo. Pri nas kot eden prvih začne z raziskovanjem delavske kulture Slavko Kremenšek.

Oddelek za etnologijo je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani ustanovljen leta 1940. Raziskovalna dejavnost na področju etnologije pri nas je organizirana predvsem v okviru Etnografskega muzeja, Inštituta za Slovensko narodopisje ZRC SAZU, Glasbeno narodopisnega inštituta, v oddelkih za etnologijo v slovenskih muzejih in Zavodu za varstvo kulturne dediščine.

Pomembno središče etnoloških študij v slovenskem zamejstvu je Etnološki inštitut Urban Jarnik v Celovcu, čigar duševni oče je bil Pavle Zablatnik. Med novejše avtorje štejemo Bojana-Ilija Schnabl, ki je vpeljal v koroški interkulturni oz. slovenski znanstveni diskurz osrednji koncept inkulturacije, kot fenomen kulturnih procesov in ki je tako premostil etnocentičnost v raziskavah, ne da bi zanikal etničnosti kot takšno.

Ponekod po svetu, predvsem v ZDA in Združenem kraljestvu, jo imenujejo socialna ali kulturna antropologija.

Kakor koli že, Slovenija je majhna dežela, v njej prebivata dva milijona prebivalcev, ki so razgubljeni po številnih pokrajinah, ki se medsebojno ločujejo tako po naravni dediščini kot tudi po običajih in narečju.

V času pred veliko nočjo je mnogo običajev, za katere bi lahko dejali, da imajo enak ali celo isti pomen, toda medsebojno se zelo razlikujejo. Tako delajo človekovo življenje popolno in pestro. Pa naj bo to na področju kulture oblačenja, prehranskih navadah ali preprosto na podlagi verovanj in običajev.

Kot taki smo Slovenci lahko zelo ponosen narod, glede na naše izročilo, ki so ga nam zapustili naši predniki in ga ohranjamo danes ter prenašamo na naslednje rodove.

Vir: povzeto po svetovnem spletu

Foto: Minka Jerebič in iz knjige Staša Košak – Blumer: Slo narodnih noš na Slovenskem