21. januar - sveta Neža

Enaindvajsetega januarja goduje sveta Neža. Iz zgodovine jo poznamo kot rimsko mučenico, ki je umrla okoli leta 304, stara 13 let. Je zavetnica devištva, vrtnarjev, deklet, zaročenih parov, žrtev posilstva, devic, živali. Neža je sorodno ime kot Agnes (izvorna oblika) in Ines. Izhaja iz latinskega imena Agnes, ki ga razlagajo iz grške besede hagne »čista, nedolžna«, ali iz latinske besede agnus »jagnje«

Nežo častimo kot devico in mučenko. Komaj trinajstletno hčer plemenitih rimskih staršev, lepo in bogato, je vzljubil in zasnubil sin cesarskega namestnika Simfronija. Tedaj so se v Rimu dekleta zaročila še čisto mlada, a ga je odklonila. Užaljen ženin jo je sam naznanil, da je kristjanka. Po mučenju je kmalu umrla.

Zavetnica: čistosti; devic, skavtinj, vrtnarjev, otrok, zaročencev, žrtev posilstva, živali, zlasti ovac, pastirjev, ovčarjev.

Upodobitve: Skoraj vedno je upodobljena z jagnjetom, ki ga drži v naročju ali pa ga ima poleg sebe; slike prikazujejo mlado dekle z dolgimi lasmi (z njimi si je zakrila telo), upodabljajo pa jo tudi na grmadi. Poleg tega je njen atribut še palma mučeništva.

Običaji: Na god svete Neže v njeni cerkvi v Rimu vsako leto blagoslovijo dva jagenjčka, ki ju potem zakoljejo na veliki petek v spomin na velikonočno jagnje Jezusa Kristusa, iz njune volne pa stkejo palije za nadškofe. Na praznik apostolov Petra in Pavla papež te palije blagoslovi, nato pa jih shranijo v pozlačeno bronasto skrinjico na grobu sv. Petra in delijo na novo imenovanim nadškofom.

Pregovori: Najbolj znan pregovor pri nas je, da »sveta Neža kuram ritke odveže«, ker v tem času kokoši spet začnejo nesti jajca. Ponekod so na njen god v cerkvi darovali volno, vreme na njen god pa napoveduje letino (če je sončno, bo sadje črvivo). Dekleta so se ji včasih priporočala tudi za ženina.

 besedilo povzeto po svetovnem spletu