Babica, igraj se z nami ...

»Zakaj razvajaš otroke?«

»Boš videla, ko boš ti na mojem mestu, boš tudi tako delala,« mi je dejal oče, ko je pazil na moja otroka.

Nič nisem dejala, mislila pa sem si svoje. Disciplina pač more biti.

Leta so minevala. Tudi desetletja. Otroka sta odrasla in šla vsak svojo pot. Danes k meni prihajata vnuka. Čas si vzamemo za sprehode, igro in tudi kakšno neumnost skupaj ušpičimo.

Pred dnevi me je sin poprosil, da bi bila vnuka nekaj dni pri meni. »Super,« sem dejala in že komaj čakala, da pride dan, ko bomo skupaj. Šla sem v trgovino. Kupila takšne in drugačne sladkarije, pa novo pobarvanko, saj je stara že nekaj popisana …

Prišel je dan, ko sem dobila vnuka. Prvo vprašanje je bilo od vnukinje: »Babi, kaj pa bomo delali?«

»Najprej bomo razpakirali vajina oblačila, nato pa gremo na bazen, kjer se bomo kopali. Ko pridemo domov, bomo pojedli …«

Vnukinja nakremži obraz, nato pa kot iz topa ustreli: »Babica, igraj se z nami. Midva hodiva v vrtec, takrat tebe ni. Midva pa bi se s tabo igral, lovila, hodila na izlete, se smejala ...«

»Ja, babi to bi delala,« je v njeno besedo segel vnuk, »ti si tako smešna, ko z nama počneš takšne neumnosti, ko ni treba igrač takoj pospraviti, ko se z nama valjaš po tleh, ko z nama zidaš avtocest in kmetije, ko …«

»Ja, babi, igraj se z nami. Tudi teta in dedi se bosta. Igrajmo se,« je nadaljevala vnukinja.

Pa smo se igrali. Šli na sprehod, obuli škornje, po vseh lužah smo skakali in se smejali. Le zakaj bi se sekirali, saj je voda temu namenjena, da opere umazana oblačila. Danes se več ne pere ob potokih, danes to delo opravi pralni stroj.

Ni pomembno, kaj damo otroku jesti, pomembno je, da to počnemo skupaj, da se imamo lepo za mizo, da gremo z njim skupaj počivati … Smeh, veselje, razigranost to je tisto, ker pri otroku šteje.

Čas prehitro beži in tako so tudi dnevi, ko sta bila pri meni moja vnuka. Odpeljala sem ju domov. Bila sta nadvse vesela, ko sta prišla domov v objem svojih staršev. Hitro sta pripovedovala, kaj vse smo počeli. »Tako vaju je babica razvajala,« je bila trditev sina in snahe.

Na obraz se mi je prikradel velik nasmeh: »Ne, nisem ju razvajala. Igrali smo se in počeli toliko neumnosti, da smo preprosto uživali …«

Sedaj razumem besede mojega očeta, ki ga že dolgo ni več med nami …