Belokranjska ljudska noša

Ni še dokončno potrjeno, a predvideva se, da je Bela krajina dobila ime prav po »belih« Kranjcih – torej Kranjcih, ki se od severnih »črnih Kranjcev« razlikujejo po oblačenju, ki ga odločilno zaznamuje barva beljenega platna. Zelo znan belokranjski lik, ki odganja zimo in oznanja pomlad, je Zeleni Jurij. Tudi on nosi belo obleko, le da ima nase poveznjen še venec iz brezovih vej. Ena izmed značilnosti pokrajine je tudi poseben način plesa – kolanje.

V 19. stoletju so Belokranjci nosili platnene hlače (bregeše) in dolgo srajco (robačo), izdelano iz lanenega platna, ki so jo prepasali z usnjenim pasom, okrašenim z vtisnjenimi geometrijskimi liki. Hlače so navadno spodaj zaključevale resice. Okoli vratu so si ob posebnih priložnostih zavezali rdečo rutico, klobuk pa si okrasili z zelenjem – pogosto z brezo, ki je ob belem platnu drugi simbol Bele krajine. Obuti so bili v nizke črne ali rjave čevlje.

Ženske so v 19. stoletju nosile belo krilo z modrcem in rokavce, izdelane iz lanenega platna ali bombažnega blaga. Predpasnik so si v nekaterih različicah in za posebne priložnosti poškrobile in zložile v gube. Pas (tkanica) je bil drugobarven, pogosto rdeč s črnimi progami, priljubljene so bile tudi rdeče nogavice. Ob pražnjih dneh so si nadele ogrlico in se obule v črne ali rjave čevlje. V Metliki se je v 2. polovici 19. stoletja razvila vezava ženske peče na rožo, ki predstavlja različico petelinčkove vezave. Neporočena dekleta so na glavi nosila venčke, izdelane spomladi iz zelenja.

Pa si poglejmo Belokranjsko ljudsko nošo po različnih delih Bele Krajine.

Belokranjska oprema ženina in neveste okoli leta 1838                                Poročna noša iz Podgrad leta 1923

Poročna noša v Poljanski dolini                                                     Črnomeljska noša

Dekle iz Poljanske doline v Beli Krajini okoli leta 1838                    Delovna noša Metličana sredi 19. stoletja

Metličan v drugi polovici 19. stoletja                                             Metličanka v drugi polovici 19. stoletja

Moška poletna delovna noša iz Podgore leta 1912 in                      Moška zimska noša iz Zagozdca leta 1910 in

ženska pražnja noša iz Jelenje vasi okoli leta 1920                        zimska noša gospodinje Deskove vasi okoli leta 1920

Povzeto po svetovnem spletu in iz knjige Sto narodnih noš na Slovenskem, avtorice S. Košak Blumer