boginja EASTRE

Ni ga ljudstva na tem svetu, da ne bi praznoval prihoda pomladi. Častili so svoja božanstva in teh je kar nekaj. Pa smo se kdaj vprašali, od kod so zajčki, piščanci pa jajca kot simboli velike noči.

Del ljudstev Anglov in Sasov se je v začetku 5. stoletja preselil iz svojih bivališč v Jutlandiji na britanski glavni otok in ga tako germaniziral. Sasi so bili kot pomorski plenilci znani že od konca 3. stoletja. V davnih časih sta se ljudstva združila pod enotnim imenom Anglosasi. Vsako leto so se poklonili boginji plodnosti in pomladi, imenovani Eastra. Ko so njeni častilci sprejeli krščanstvo, sta se ta praznika prekrila in po Jakobu Grimmu naj bi bilo čaščenje te boginje tako pomemben del njihove kulture, da so vztrajali pri tem, da kristjani sprejmejo njeno ime in praznik Kristusovega vstajenja poimenujejo po njej. V nemščini se velika noč imenuje ostern, v angleščini pa easter. Danes poznamo za boginjo Eastre več imen, to so Oestre, Ostara ali Eostre.

Legenda pravi, da je boginja Eastra med sprehodom po gozdu našla ptico z zlomljenim krilom. Ker je vedela, da je ne more ozdraviti, jo je spremenila v zajca, da bi lahko ohranila sposobnost hitrega gibanja. A ji ni povsem uspelo, saj je ta zajec še kar naprej nesel jajca. Iz hvaležnosti je iznesel sveto jajce, ki ga je okrasil in podaril Eastri. Ta je bila njegovega daru tako vesela, da je svoje zadovoljstvo želela deliti z vsem svetom. Od takrat dalje naj bi zajec in jajca razveseljevali ves svet ter tako sporočili, da je pomlad prišla.

Ljudje pa niso obdržali le njenega imena, ampak so z obredi, ki so jih njeni častilci uporabljali, proslavljali in pozdravljali pomlad, preporod in nov začetek ter se klanjali svetlobi, veselju in rasti v obdobju spomladanskega enakonočja, ko zavladata enakomerno razmerje in ravnovesje med svetlobo in temo. Ekvinokcij oziroma enakonočje je bil namreč pravi praznik Eastre, medtem ko se velika noč praviloma praznuje prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni.

Ker Cerkev ni vedno sledila astronomskim odkritjem, so bila nekajkrat tudi odstopanja. Pravoslavna velika noč sledi Metonovemu koledarju oziroma ciklusu in je tako običajno teden dni pozneje, včasih pa celo na isti dan. Zajčki naj bi bili hkrati nočne živali in povezani z luno, zaradi česar so jih ohranili kot spremljevalce tako velike noči kot Eastre. Veliko ljudi meni, da so pač ljubke poganske živali, ki pa s Kristusovim vstajenjem nimajo nič skupnega. V Nemčiji so o njih pisali že leta 1500, saj naj bi pred vrati domov puščali košare, polne) za otroke, med njimi pa nikakor niso manjkali živo-pisani pirhi.

Kristjani verjamejo, da je Jezus tretji dan po križanju vstal iz groba. Tedaj naj bi se Marija Magdalena odpravila k rimskemu cesarju, s seboj pa je v dlani nesla jajce rdeče barve. To naj bi bil simbol Kristusove prelite krvi, ko se je daroval za odrešenje vsega sveta. Ko je cesarju sporočila, da je Jezus vstal, je jajce postalo tudi simbol novega življenja.

Ko je Kristus krvavel, naj bi po legendi iz krvi, ki je padla na zemljo, zraslo cvetje in tako smo spet pri pomladi in preporodu. Tudi Eastra je bila upodobljena z narcisami in poljskim cvetjem, medtem ko so si krščanski verniki izbrali belo lilijo, saj je ta simbol čistosti in upanja.

Danes poznamo čokoladna jajca, ki so postala precejšen del praznovanja velike noči. Jajčna lupina naj bi po mnogih prepričanjih in legendah predstavljala vse, kar nas obdaja (torej tako vesolje kot druge ljudi), rumenjak boga sonca, beljak boginjo luno oziroma noč, ponekod pa zrak. Veliko starodavnih ljudstev je namreč verjelo, da se je iz jajca razvil svet, med drugim Feničani, Egipčani, Hindujci in Perzijci.

Izmenjavo in darovanje jajc so poznali že stari Grki, medtem ko je včasih in ponekod to lahko pomenilo izraz ljubezni med zaljubljencema. Poleg barvanja v rdečo barvo zaradi Kristusove krvi in okraševanja svetega jajca, kot je to storil zajec za boginjo Eastro, so jih v 13. stoletju začeli krasiti vsi – tudi zato, da so dejansko spominjala na darila. Barva jajca ima tudi simbolni pomen. Rdeča barva predstavlja simbol krvi, bela čistosti, rumena veselja, oranžna upanja in zelena rasti.

Tudi druge kulture poznajo vzporedne spomladanske boginje, ki jih je cel kup. Slovani so častili Vesno, boginjo spomladi in plodnosti. Pogosto se najde v paru z zimsko boginjo Morano, ki je znana tudi kot boginja smrti in teme. Vesna je bila zato vedno čaščena zaradi premagovanja smrti in zime. Njeno bitko z Morano so pogosto upodabljali v spomladanskih ritualih tako, da so zažgali kip Morane. Zdi se, da Vesnino ime označuje vrnitev svetlobe – tako kot je Eastra po obdobju zimske teme svetu vrnila svetlobo.

Kljub temu v naši mitologiji Vesna nima veliko skupnega z veliko nočjo, čeprav je boginja pomladi. V starih časih naj bi jo častile predvsem mlade ženske, ki so se ji zaobljubljale in ji darovale darove. Zanjo so se oblačile v bela oblačila in si na glavo povezale venčke iz cvetja, ki so jih same spletle. Pele so in plesale, da pa bi bilo deževje bolj obilno in do zemlje prijazno, so jih menda polivali z vodo.

V Kulturno-zgodovinskem društvu Rusalka pa poznamo tisto drugo zgodbo, kako so se zajčki in kokoške pomerile v nogometu pri kmetu Stanku. Kakor koli že, lepo je verovati v pravljice in pravljična bitja, saj nam ti popestrijo naše življenje, otrokom pa veselje do ustvarjanja v prazničnih dneh.

Zajčki so že obiskali rusalke, njihovi koški so prazni, zato smo začeli barvati jajčka. Vse to pa nadzoruje velikonočni princ Janček Rjavko ...

Lepo je verjeti v pravljice in častno je biti "otrok" celo življenje ...

Viri:

Svetovni splet

Jerebič, M. Kako so se začela barvati jajčka.

Foto:

Svetovni splet

Minka Jerebič