Čudežni mladenič

Dve leti mineva, ko smo krajani zazrli ob mrtvem rokavu Ljubljanice »čudežnega mladeniča«. Vprašanj je bilo mnogo, zlasti, kaj je to za en ptič. Nekateri tako trdili, da je to raček, drugi, da je to puran, tretji, da ni nič od tega …

Ob vodi pa se je sprehajal ta mladenič, opazoval ljudi in ljudi njega. Vedno je daljšo »varnostno« razdaljo in nikoli se ni približal, čeprav smo mu ljudje vrgli kakšno zrno koruze ali pšenice.

Labodka Belka se nikoli ni zmenila zanj. Obnašala se je tako, kot da ga ne bi bilo. Toda njen samec labod Srečko ni bil tega mnenja. Vedno znova in znova ga je odganjal od svoje izbranke.

Čudežni mladenič pa se je zelo dobro razumel z ostalimi račkami, nutrijami in želvami mlakaricami. Še letos januarja pa je rad posedal med vejami dreves, ki so se priklonila reki. Le tri mesece pozneje, ko je labodka Belka gnezdi, pa je njen zdajšnji labod Belko naredil red. Čudežnega mladeniča je pregnal in sam gospodari na mrtvem rokavu Ljubljanice.

Krajani se sprašujemo, kje je čudežni mladenič, morda pa si je tudi on našel izvoljenko in zdaj skupaj z njo ustvarjata nov dom. Prepričani pa smo, da bo še kdaj prišel na ta del Ljubljanice, saj bodo lokvanji kmalu zacveteli …

Zapisala: M. Jerebič

Foto: M. Jerebič