Gorenjska ljudska noša

Oblačilni materiali na slovenskem so se skozi stoletja spreminjali in so bili bistveno drugačni od fevdalne gospode in meščanstva. Angelos Baš je v svoji knjigi Oblačilna kultur na Slovenskem zapisal, da se o oblačilnih materialih kmetov lahko poučimo iz kronističnih zapisov, iz arhivskih virov, ki so zapuščinski inventarji in ženitne pogodbe.

Slovenska narodna noša naj bi bila slavnostno oblačilo najpreprostejših ljudi, ki se je uveljavila pred približno 250-imi leti. Različni etnologi, npr. Knific pravi, da je nastala iz potrebe po izražanju narodne pripadnosti; Baš pravi, da gre za kmečko praznično oblačilo, medtem ko je Marija Makarovič v prejšnjem stoletju zapisala, da gre za nekakšno uniformo za izpričevanje nacionalne zavesti in pripadnosti slovenskemu narodu.

Kakor koli že, dejstvo je, da je Slovenija prepletena s številnimi narodnimi nošami, ki se medsebojno zelo razlikujejo. Pa si oglejmo gorenjsko narodno nošo.

Gorenjska noša okoli leta 1927:

Ženska noša: Bela srajca, pri vratu čipka; široki rokavi so zaključeni z manšeto, ki ima ob robu prav tako čipko. Velika pisana ruta z resicami, ogrnjena okoli ramen in spredaj zataknjena za pas. Nabrano krilo do gležnjev, čezenj nabran moder predpasnik, spodaj z okrasnim pisanim robom. Trak okoli bokov je svilen (iz vzorčaste svile), trakovi pentlje segajo skoraj do roba krila. Nogavice bele in pletene, čevlji nizki, spredaj malo preklani. Na glavi je avba iz žameta, pošita z bleščicami; zgornji del je iz finega belega blaga, ki je visoko nagubano.

Moška noša: Bela srajca, čeznjo zelen telovnik, ki se zapenja s številnimi medeninastimi gumbi. Kratek suknjič z reverji in dolgimi rokavi. Hlače iz irhovine, ki segajo malo nad kolena, volnene bele nogavice in lesene cokle. Na glavi klobuk širokih krajcev,nagelj na prsih in v žepu telovnika ura na verižici.

Bohinjska ženska kmečka noša iz leta 1838 in vsakdanja moška noša iz prve polovice 19. stoletja:

Ženska noša: Na glavi vezana peča, ki ima ob straneh čipko. Pisana nabrana srajca je pri vratu zapeta. Oprijet rdeč životec s črno obrobo. Dolga rjavkasta jopa, ki ima ob straneh razporek vse do pasu, dolge rokave z zeleno obrobo in obrobo okoli vratu ter do pasu. Široko nabrano modro krilo ima ped od tal črn trak. Rdeče volnene nogavice in nizki črni čevlji.

Moška noša: Črn klobučevinast klobuk. Pisana srajca s tankim robom pri vratu, Vijolična suknja z dolgimi rokavi, ki sega malo čez pas, z žepi, brez ovratnika. Hlače stisnjene pod koleni. Škornji do sredine meč z zavihanim robom imajo ob strani zanko, ki se zaveže pod kolenom.

Pražnje oblečen Škofjeločan, škofjeloška ženska kmečka noša iz prve polovice 19. stoletja:

Ženska noša: Bela peča, vrh glave zavezana v vozel. Bogato nabrana bela bluza; pri vratu in na širokih rokavih, ki so v zapestjih stisnjeni, čipka. Prek ramen in čez prsi ogrnjena ter za pas zataknjena pisana ruta z resicami. Bogato nabrano sivo-rdeče krilo, čezenj nabran moder predpasnik. Črni čevlji.

Moška noša: Bela srajca, čeznjo rdeč telovnik z nizom gumbov in rumeno obrobo. Okoli vratu zavezana pisana ruta. Kratek moder suknjič z dvojnim nizom za zapenjanje. Tesne suknene hlače z rumenimi dodatki, trakovi. Visoki črni usnjeni škornji. Na glavi klobuk iz črne klobučevine, z nižjim oglavjem, širokimi krajci in trakom; spredaj je sponka.

Noša iz Rateč in okolice iz 19. stoletja:

Ženska noša: Na glavi peča, zavezana zadaj, ob straneh z zavihkom. Bela nabrana srajca z obrobo pri vratu in majhnim razporkom na zapenjanje; široki nabrani rokavi so v zapestjih stisnjeni z manšeto. Oprijet črn životec z izrezom globoko pod prsmi. Črno krilo do gležnjev, opasano z rjavim svilenim predpasnikom. Čezenj kovinski pas s pisano svileno pentljo. Bele nogavice in nizki črni čevlji.

Moška noša: Na glavi črn klobuk. Bela srajca z ovratnikom, čeznjo rdeč telovnik do pasu z gostim nizom kovinskih gumbov. Kratka modra suknja s stoječim, črno obrobljenim ovratnikom, na zapenjanje z dvema nizoma gumbov. Irhaste hlače potisnjene v usnjene črne škornje.

Gorenjska noša iz leta 1927:

Ženska noša: Na glavi bogato okrašena peča, zavezana na zatilju. Beli rokavci s čipko pri vratu, nabrani in v zapestju stisnjeni rokavi. Prek ramen ogrnjena pisana ruta z resicami, spredaj zataknjena za pas. Nabrano rjavo krilo ima ped od tal črn trk. Nabran predpasnik ima spodaj volan. Okoli pasu svilen trak, zavezan s pentljo, ki sega do sredine predpasnika. Nizki čevlji z zaponko.

Moška noša: Bela srajca z ovratnikom, okoli vratu zavezana pisana ruta. Kratek rožast telovnik z v-izrezom, na enojno zapenjanje s kovinskimi gumbi. Kratka suknena suknja na zapenjanje. Irhaste hlače. Visoki, čez kolena segajoči usnjeni škornji. Na glavi klobuk; velik rdeč in pisano obrobljen dežnik.

Gorenjska noša v okolici Smlednika (prva polovica 19. stoletja):

Moška noša: Klobuk s širokimi, mehkimi krajci. Kratek suknjič brez ovratnika, z dolgimi rokavi in gostim dvorednim zapenjanjem. Bela srajca z globokim razporkom, zapeta z enim gumbom pri vratu. Hlače proti kolenom zožane, zatlačene v škornje in pripete s širokimi pisanimi naramnicami. Škornji do kolen in velik rumen dežnik.

Gorenjska svatovska noša sredi 19. stoletja:

Ženska noša: Na glavi avba z rumeno vezenino, na zatilju zavezana s trakom iste barve. Beli rokavci pri vratu nabrani s čipko. Životec in nabrano krilo rdeče barve. Moder nabran predpasnik, ki sega skoraj do roba krila. Bele nogavice in nizki črni čevlji.

Moška noša: Bela srajca in rdeč telovnik do pasu. Oprijete črne hlače, zataknjene v visoke črne škornje in čeznje dolga, do meč segajoča rjava suknja s stoječim ovratnikom, rdečo podlago.

Gorenjska noša iz prve polovice 19. stoletja:

Ženska noša: Peča kvadrataste oblike, zavezana na zatilju z rdečim trakom. Globoko izrezana rjava jopa s širokim ovratnikom. Bela srajca s čipkami in črno obrobo pri vratu. Rjavo nagubano krilo s širokim zelenim trakom (spredaj), na skrajnem robu še rjav trak. Nabran moder predpasnik. Bele nogavice in nizki rjavi čevlji. Zelo velik, oker dežnik.

Opisane so zgolj nekatere značilnosti gorenjske noše, ki pa se je od vasi ali od kraja do kraja razlikovala. Malo zaradi tekmovalnosti, malo pa tudi zaradi prepoznavnosti, da so ljudje takoj vedeli, iz katerega kraja prihaja posameznik. Ne gre pa spregledati tudi dejstva, da je bila noša povezana s številnimi običaji, zaradi katerih so se posamezniki pražnje oziroma praznično oblačili. Temu primerno so sledili tudi dogodki po koncu glavne prireditve, največkrat svete maše. Folklora je bila tista, ki je mnoge povezovala in tako so se rodili številni plesi iz posameznih pokrajin. Tudi vaške prireditve (žegnjanje, veselica, poroka, odhod fantov k služenju vojaškega roka itd.) so se bistveno razlikovale med vasmi oziroma pokrajinami.

Nekateri ti lepi običaji so se ohranili do današnjih dneh, druga pa ohranjajo številna društva, ki tako ohranjajo našo lepo preteklost in posledično bogato zgodovino slovenskega naroda.