Koroška ljudska noša

Koroška ljudska noša se zelo razlikuje od ostalih ljudskih noš. Že na prvi pogled v oči padejo ženska krila, ki segajo do kolen. Krila so zelo nabrana ali celo plasirana. Za to nošo bi lahko dejali, da so se jo doline tako na Slovenskem območju kot na Avstrijskem prilagajale po načinu življenja. Ljudska pesem Pojdem v Rute pravi: "Pojdem pa v Rute, oj v Rute, oj le tam, kjer je mraz." Nakazuje, da je večji del leta hladno, da so tam hribi in zato tudi specifične obleke, katere so pač ljudje prilagajali načinu življenja. Pa si jih oglejmo:

Koroška noša iz leta 1927                                                                    Ziljan in Ziljanka leta 1788 iz Ziljske Bistrice

Noša v Ziljski dolini leta 1891                                                        Ziljska nevesta in ženin

Pražnja noša, Rož na Koroškem sredi 19. stoletja                            Rožanka v pražnji noši, druga polovica 19. stoletja

Rezijanka iz Solbice, okoli leta 1870                                               Delovna obleka starejše ženske iz Bistrice okoli leta 1940

Bistriška moška noša iz začetka 20. stoletja in                                Delovna obleka gospodinje iz Dul okoli leta 1918 in

zimska delovna noša kmetice iz Blače okoli leta 1905                      moška noša ob štebvanju iz Zabomca okoli leta 1920

Grabljica iz Sel pred I. sv. vojno in                                                Poročna obleka iz Zgornjega Kota okoli leta 1890

sejalec iz Srednjega Kota okoli leta 1920

Šolarka pri Cerkvi okrog leta 1922                                                  Dekle ob pranganju iz Šajda okoli leta 1925

Moška pražnja noša pri Cerkvi okoli leta 1905 in                             Zimska obleka pri Cerkvi okoli leta 1922

tamkajšnja ženska nedeljska obleka okoli leta 1920

Ženska pražnja oblkea pri Cerkvi okoli leta 1922 in                         Žanjica iz Srednjega Kota okoli leta 1920

tamkajšnja moška delovna obleka okoli leta 1920

Pražnje oblečena gospodinja iz Šajde konec 19. stoletja

Ljudska oblačilna kultura se je skozi 17., 18. in 19. stoletja spreminjala na Koroškem zelo spreminjala. Temu je botrovala tudi okolica in pa čas, ki je prenašal tudi v ta zeleni del Slovenije številne spremembe. Pa končajmo to pripoved z kratko ljudsko pesmijo Ni vinca, da bi mu napila:

Ta mwada Terezija                            No pisano mjolčico

pred durmi stoji,                               v rokah drži,

no pisano mjolčico                            bi mi rada napiwa,

v rokah drži.                                    pa notre nič ni!

Vir:

Sto narodnih noš na Slovenskem. Staša Košak Blumer