Labodka Belka

Mineva že šesto leto, ko se je pod Debnji vrh naselila labodka Belka. Tako smo jo poimenovali krajani, ki se radi sprehajamo ob mrtvem rokavu Ljubljanice. Ločila se je od svoje velike družine v Slapah in priletela v ta idilični prostor.

Labodka Belka ni bila dolgo sama. Poiskala si je prekrasnega laboda Srečka. Skupaj sta plavala po vodi ter svojo lepoto razkazovala mimoidočim.

Neke pomladi pa sta si začela ustvarjati družino. Na otoku sta naredila gnezdo. Belka je v njem sedela dneve in dneve. Bilo je konec aprila, ko so se začeli zbirati črni oblaki. Močno je začelo deževati. Deževalo je in deževal ter ni prenehalo. Ljubljanica je močno narastla. Ponoči je začel pihati močan veter. Ta noč je bila usodna za labodji par. Njuno gnezdo je odnesla voda.

V najlepšem mesecu v letu – maju smo krajani opazovali žalost Belke in Srečka. Še vedno sta plavala po mrtvih rokavih reke, bila sta sama in žalostna.

Meseci pa so tekli in tekli … Znova je prišla pomlad in labodji par si je ustvaril družino. Dobila sta šest sivih otročajev. Srečko je bil zelo ponosen iz zaščitniški do svoje družine. Ni trajalo dolgo, ko je srečni par pripeljal svoj naraščaj na spregled. Mrtve rokave reke je krasila velika labodja družina.

Labodki so rastli in odleteli za vedno iz gnezda. Belka in Srečko sta ostala sama. Nekega dne se je v jutranjih urah prebudila Belka, Srečko pa je nemo ležal poleg nje. Z glavo ga je večkrat spodbudila, da bi vstal, a bilo je zaman … Srečko je za vedno zaspal. Člani ribiške družine so ga pokopali. Belka je ostala sama … Sama je hodila po otoku, sama plavala ...

Prišla je jesen 2021. Ko je že mislila Belka, da bo odšla k svoji materi in očetu, jo je obiskal zapeljivi mladenič Belko. Postaven, kot je bil, je hodil okoli nje, plaval po vodi, glavo skril v vodo in bil do nje zelo zaščitniški. Zaljubil se je v njeno lepoto, ki jo je želel imeti le zase. In zapeljivcu je to tudi uspelo.

V deželo je prišla pomlad. Labodji par si je spletel novo gnezdo. Belka je vanj položila jajčka in sedaj pridno sedi na njih. Belko je skrbno čuva. Plava okoli otoka in skrbno bdi na svojo ljubezen.

Le lučaj stran od Belke in Belka, na bajerju pod Debnjim vrhom, pa si je nov par našel svoje domovanje. Kakšna sreča za nas krajane, ko bomo lahko opazovali te čudovite vodene ptice v vsej svoji lepoti, ko bodo plavale med lokvanji in vrbami, ki se jim priklanjajo …

Novemu paru še nismo našli imena, a prepričana sem, da ju bomo poimenovali. Zgodbe labodjih parov pod Debnjim vrhom se nadaljujejo ...

Zapisala: Minka Jerebič

Foto: Minka Jerebič