Ledeni možje in poscana Zofka

Na godove sv. Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki so po ljudskem izročilu, zaradi pogostega hladnega vremena v tem času, znani kot ledeni možje. Letošnji ledeni možje in uscana Zofka, ki goduje v ponedeljek, bodo glede na napovedi meteorologov prinesli razmeroma toplo, a nestanovitno vreme.

Ledeni možje, sv. Pankracij, Servacij in Bonifacij, godujejo od 12. do 15. maja. V preteklosti so jim pripisali krivdo za mrzlo in mokro vreme, ki se ob še možnem prodoru polarne zračne mase lahko pojavi v maju. Za njimi 15. maja goduje sv. Zofija in ker na god sv. Zofije rado dežuje, so ji po ljudskem izročilu nadeli ime mokra oziroma uscana Zofka.

Z vsemi štirimi je povezanih več ljudskih pregovorov, ki se včasih izkažejo za pravilne, drugič spet ne. Se pa po ledenih možeh ravnajo mnogi vrtičkarji po Sloveniji, saj velja, da je s saditvijo nekaterih sadik na prosto dobro počakati, da minejo ledeni možje in da se zemlja dovolj ogreje. To še posebej velja za plodovke, med katere spada paradižnik.

Kljub temu, da je mesec april tisti, ki slovi po muhastem vremenu, ima tudi mesec maj nekaj posebnosti. Ljudski vremenski koledar krivdo za muhasto majsko vreme pripisuje trem ledenim možem in mokri Zofki.

Po ljudskem izročilu je velika nevarnost nenadne slane in pozebe med 12. in 14. majem, ko godujejo sv. Pankracij, sv. Servacij in sv. Bonifacij.  Ledeni možje so del starega vremenskega izročila, ki so ga ljudje jemali zelo resno dolga stoletja.  Ledeni možje prinašajo hlad in dež. V teh dneh so v vinogradih kurili ognje, da bi pridelek ščitili pred pozebo. Ledenim možem 15. maja sledi še Zofka, ki je simbol za moker in deževen 15. maj. Če nas ledeni možje in Zofka res obiščejo, naj bi sledilo lepo in toplo poletje.

Še nekaj o svetnikih:

• Pankracij (goduje 12. maja) je bil globoko veren in je zaradi vere umrl star komaj 14 let. Doma je bil iz Frigije v Mali Aziji. Še kot deček je izgubil premožne starše in se s stricem podal v Rim. Tu je spoznal kristjane in tudi sam postal eden izmed njih. To je bilo ravno v času najhujšega preganjanja kristjanov, za časa vladavine cesarja Dioklecijana. Čeravno mlad, je bil stanoviten in trden v svoji veri, tudi ko mu je sam cesar grozil s smrtjo. Ker ga ni prepričal, da bi častil rimske bogove, so ga leta 304 ob Avrelijski cesti v Rimu obglavili z mečem. Dve stoletji za tem so na kraju njegove usmrtitve postavili baziliko, današnjo cerkev San Pancrazio. Postal je simbol vztrajnosti in nedolžnosti. Je zavetnik mladih rastlin in cvetja.
• Servacij (goduje 13. maja) je bil škof in zavetnik proti pozebi. Ta živahni svetnik se je rodil v Armeniji, po burni mladosti pa ga je pot zanesla v Sveto deželo. Tu se je dal posvetiti v duhovnika, nato pa šel misijonarit po svetu. Večino življenja je preživel v Belgiji, kjer je bil škof v Tongernu. Bog ga je menda večkrat rešil iz nevarnosti, zato je njegove ime, ki v slovenščini pomeni Rešeni, kar na mestu. Umrl je na Nizozemskem. Čeprav je bila vsa pokrajina zasnežena, je njegov grob ostal nedotaknjen, saj ga sneg ni prekril. Zato se ljudje nanj še vedno obračajo s prošnjami proti zmrzali.
• Bonifacij (goduje 14. maja) je umrl mučeniške smrti. Mučeniška smrt naj bi ga doletela leta 290 v Tarzu v Turčiji. Preganjalci kristjanov naj bi ga vrgli v vrelo smolo, natančnejših podatkov o njem pa nimamo. Naši predniki so veliko dali na ledene svetnike. V dneh njihovih godov so kurili po sadovnjakih in vinogradih, da bi se obvarovali slane in pozebe. Ko so bili ti nevarni dnevi mimo, so si končno lahko oddahnili. Že ljudska modrost namreč pravi: »Po svetem Servati ni mraza se bati,« ali »Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče.«
• Zofija (goduje 15. maja) je poosebljenje modrosti in učenosti. Legende o njenem življenju so si različne, pogosto pa jo upodabljajo kot mater treh hčera s palmo, knjigo ali nečkami v rokah.

V vrtovih in na njivah se po treh ledenih možeh in poscani Zofki ni več treba bati zmrzali. Veselo na delo.

Naša članica Kulturno-zgodovinskega društva Rusalka, Antonija Jereb, pa je napisala pesem PREOBART.

PREOBRAT

Maj se prebuja, dež mu pomaga,

da drevje v cvetju zdaj ne omaga.

Trate v zeleno so barvo odete,

med trato pa rožic so barvne palete.

Regrata cvetje se v lučke spreminja,

v vetru v daljave v šopih izginja.

Marjetice bele prekrivajo trate,

družbo jim delajo rožice zlate.

Šmarnice bele so zacvetele

olepšale travnike in zadehtele.

Španski bezeg se s cvetovi bohoti,

v beli, rdeči in roza lepoti.

Ptičje se petje razlega povsod,

po reki labodi si iščejo pot.

Rečni galebi jadrajo v vetru,

račke se družijo v vodnem zavetju.

Ledeni možje so skoraj pred vrati,

dežja se na Zofko treba je bati,

potem pa zgodil se bo preobrat,

se kmetič bo njive odpravil orat.

Viri: povzeto po svetovnem spletu

Pesem: Antonija Jereb

Foto: Minka Jerebič