LEPOTA NARAVE

Mrzlo jutro, prvi sončni žarki, ki postajajo iz dneva v dan močnejši. Tako nekako se začne prebujati narava in v prvih spomladanskih mesecih se razbohoti v vsej svoji prečudoviti razsežnosti.

Ptice v gozdu prelepo prepevajo, laboda plavata po mrtvih rokavih Ljubljanice, želve se nastavljajo soncu … Vse brsti, trave rastejo in že si pomlad in poletje podajata roke.

V jeseni ob pogledu na polja vemo, da je bila letina dobra. V krošnjah dreves se je zbor ptic povečal, laboda učita svoje mladiče plavati, visoke trave so pokošene, narava je spokojna … kot da bi opravila svoje poslanstvo.

Zapiha hladen vetrič, pomeče listje iz dreves in botra Zima začne nasipavati prve snežinke. Radost otroškega živ žava je nepopisna. »Sneg je tu!« odmeva glas nekje v daljavi. Z zimo prihajajo prazniki, obiščejo nas trije kosmati možje, pričakovanja velika …

Še nekaj dni in tu bo novo leto. Za starim bodo ostali spomini, nekateri prijetni, drugi manj prijetni … Odhajamo novim spoznanjem naproti, a narava spet od začetka opravlja svojo dolžnost … Od kje ji ta energija, vedno znova in znova … Nikoli se ne utrudi in ob vsakem času zažari s svojo neizmerno lepoto …