LITERARNA SKUPINA RUSALKA

DNEVI MEDGENERACIJSKEGA SOŽITJA 2019, ki potekajo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, od 14. 5. 2019 do 16. 5. 2019, od 9. do 18. ure, so tudi literarno obarvani. Na Odru sožitja se predstavljajo številni avtorji s svojimi izdelki. Med njimi so tudi tri članice Kulturno - zgodovinskega društva Rusalka: Antonija, Marija in Majda.

ANTONIJA JEREB - Antonija je Ljubljančanka, ki že dolgo let živi v Ljubljani. V Ljubljano je prišla daljnega leta in jo tako vzljubila, da je v njej kar ostala. Prihaja pa iz idiličnega gorenjskega konca, kjer je mladost preživela med gorami, bistrimi potoki, travami in njivami. Že v rani mladosti se je srečala s številnimi pravljicami in pripovedkami, te si je zapomnila in jih kasneje pripovedovala svojim otrokom, danes pa vnukom. A, to še ni vse, začela je pisati svoje pripovedke in jih pripovedovala vnukom; vnuki so jo poslušali in še sami pridali kakšno novo pripovedko. Antonija pa ne bi bila Antonija, če jo list papirja ne bi vedno in povsod spremljal. Tako si vse zapiše in tudi tokratno pravljico si je zapisala. Pravljica o Zimi in čarobnem prahu je bila objavljena v publikaciji Društva Rusalka Rusalka in botra Zima. S to pravljico se je predstavila tudi na Dnevih medgeneracijskega sožitja.

MARIJA STARIČ - Marija je poznana slovenski javnosti po avtobiografskem delu Med visoke trave bi šla, kjer se prepleta preteklost in sedanjost, poezija in proza … S tem delom si je želela Marija pred petimi leti olajšati notranjo bolečino, ki jo nosi že leta in leta v sebi; ko si želi le eno: zbežati ven, v naravo, med visoke trave. Težko je pozabiti bolečino, težko je pozabiti na najdražje, ki so odhajali od nje in se nikoli več vrnili … Vračajo pa se spomini in tista težka bolečina, ki se v trenutku samote pojavi v srcu. Marijo se zelo dotaknejo bolečine drugih, ne razume zakaj, kajti življenje bi moralo biti lepo in srečno. Želi si pobegniti, želi ven iz oklepa, ki jo obdaja; rada bi odprla vrata, a te ostajajo zaprta … toda avtorica je močna oseba, tam na koncu predora se vidi drobcena lučka in vredno jo je objeti z obema rokama. Na Dnevih medgeneracijskega sožitja se je Marija predstavila z zgodbo Podoba v oblakih.

MAJDA MIHOVEC - S pisanjem literature se je Majda srečala pred slabimi 15. leti, ko je odšla na afriško celino in se tam srečala povsem z drugačno kulturo. Res je, imela je veliko fotografij, veliko je imela za povedati, ko se je vrnila, a če ne bi bilo zapisanega, bi se vse to zgubilo v pozabo. Takrat je pripravila več besedil o Afriki in to predstavila na predavanjih. Potem pa so v njeno življenje začeli stopati vnuki. Začela jim je pripovedovati zgodbice, zdaj tiste iz knjige, potem pa jih je začela sama ustvarjati. Danes te zgodbe za najmlajše objavlja v publikaciji Društva Rusalka z naslovom Rusalka in letni časi. Čeprav so Dnevi medgeneracijskega sožitja v najlepšem mesecu v letu, je Majda izbrala zgodbo o nagajivem jelenčku Rudolfu, ta pa tako in tako živi preko celega leta in Božičku pomaga pri delu ter poskrbi, da je življenje res pestro.