Ljubezen je večna - povodni mož v preobleki


OBJAVLJENO: sobota, 10. september 2022
AVTOR: Antonija Jereb

O besedilih Franceta Prešerna, ki jih mnogi predelajo za sodobni čas, se je že kar nekaj pisalo in govorilo. Tudi letos so se organizatorji natečaja odločili, da bo tako. Za izziv so izbrali Prešernovo pesem Povodni mož in povabili k soselovanju zainteresirane literate. Ob koncu natečaja so takole zapisali:

"Zlet literarnih zavetnikov 2022

Sončna sobota (3. 9. 2022) je obetala prijetno druženje v Ljubljani in na Ljubljanici. KGD Reciklaža je tokratni, že 9. literarni razpis Al lepši od Urške bilo ni nobene?, v katerem so se tematsko naslonili na motiv Urške in povodnega moža, preselila s Svete Trojice v Ljubljano.

Na razpis je svoje pesniške in prozne stvaritve poslalo 89 avtoric in avtorjev, ki so jih prebrali člani žirije Tone Partljič, Andrej Rozman Roza in Tadej Golob. Pester in zanimiv program zaključnega dne - Zleta literarnih zavetnikov - se je odvijal vse popoldne. Najprej smo se drug drugega razveselili znanci z literarnih krogov, še posebej smo se živahno objemali s Pesem si člani ... Nato smo v dveh skupinah (kajti na eno ladjico, ki pelje po Ljubljanici, se lahko vkrca 50 potnikov) popeljali na literarno vožnjo. Vsaka od voženj z VIP ladjico je bila svojevrstno doživetje: na prvi smo prisluhnili Andreju Rozmanu Rozi in njegovi Urški ter Hlapcu Jerneju, uvodu v nov (še neobjavljen) roman Tadeja Goloba o Tarasu Birsi ter mladi pesnici Gaji Klarendić. Z nami je bil kantavtor Jani Kovačič, ki je na obeh vožnjah s svojimi družbenokritičnimi, socialno čutečimi in empatičnimi besedili navdušil z vrsto novih skladb, ki se niso na nobeni vožnji podvojile. Na drugi ladjici pa smo poleg Janiju prisluhnili Tonetu Partljiču in njegovim zgodbam iz otroštva; Še veš, koga so danes pokopali? je vprašal Domen osorno ter o poroki v otroštvu z Verico. Predstavila sta se pesniška snovalca Tajda Liplin Šerbetar in Matevž Rems s svojo svežo poezijo. Na obeh ladjicah je prisotne pozdravila tudi Andreja Repar iz JSKD Ljubljana, ki je poudarila namen VIP ladjic - sobivanje in prepletanje profesionalne in ljubiteljske kulture.

Po navdihujoči plovbi nas je čakal sprehod po literarni Ljubljani. Z dr. Mileno Milevo Blažić smo odkrivali manj znane kotičke v središču mesta; tako smo pokukali v vrt za hišo, s katere reliefna Julija strmi v Prešernov kip, njen pravi kip pa je skrit na dvorišču te hiše v zelenju; našli Ribji trg, kjer Maček Muri kupuje ribe in kjer je edina spominska plošča, posvečena Ivani Kobilci; se sprehodili do Mestne hiše, kjer je njega dni županoval slavni Ivan Hribar in čigar zapiske so uspeli prepisati in urediti v roman, ki bo kmalu izšel; pod uro Lutkovnega gledališča pa smo izvedeli več o drugem (manj znanem) delu Levstikovega Martina Krpana ... Tudi ta sprehod z odkrivanjem skrivnostne kulturne zgodovine se je ponovil še za drugo skupino.

Ob 19. uri smo se vsi udeleženci zbrali v vrtu DSP na Tomšičevi ulici, kjer je potekala razglasitev zmagovalcev letošnjega natečaja. Simpatično in humorno je prireditev krmarila igralka Barbara Vidovič, glasbeno pa so jo popestrili živahni pevci in pevke skupine Be Jazzy z zborovodkinjo Ksenjo Pirc. Za nastopajočimi so na nas gledali razstavljeni portreti literatov umetnice Tine Konec. Prisotne je nagovorila duša zleta, idejna vodja in organizatorica dr. Sara Špelec, ki je orisala zgodovino natečaja ter ozadje letošnje teme: 50 let namreč mineva, odkar so v Sveti Trojci pričeli s srečanji pesnikov in pisateljev začetnikov, ki ga danes poznamo kot festival Urška. Nagovorila nas je tudi Marija Šauperl ter nam ob orisu zgodovine idej, ki prihajajo iz Svete Trojice, sporočila lepe pozdrave in se razveselila, da semena, ki so vzklila tam, še naprej rastejo in postajajo pomembni literni projekti. Občinstvo sta nagovorila tudi Andreja Repar iz JSKD Ljubljana in dr. Tomaž Simetinger z ZKD Ljubljana, ki si zavetnike predstavlja kot modre može s prižnice in se je pošalil, da ga zanima, kdo bo zasedel mesto Janeza, znanega kot zavetnika pisanja. Obe organizaciji sta finančno podprli letošnji Zlet literarnih zavetnikov.  Celotno srečanje pa ne bi teklo tako popolno, če ne bi za vse tehnične in druge stvari poskrbel vsestranski Tine Dolžan.

Nastopil je vrh večera, predsednik žirije Tone Partljič je na oder povabil letošnje nagrajence, ki so jim izročili nagrade. Nova literarna zavetnica je svoj podpis virtualno pripela na virtualno skalo, saj kamnita še vedno stoji v Sveti Trojici, kjer so jo leta 2016 tudi postavili. Nova literarna zavetnica je postala Mojca Petaros, ki je napisala najboljšo detektivsko kratkoprozno posodobitev Povodnega moža z naslovom Zaslišanje, drugonagrajena je bila Dragici Šteh za Resnico od povodnega moža in tretjenagrajena soavtorja Tomaž Karat in Brina Karat za Spletnega moža in Urško 21. stoletja. Za objavo v e-zborniku so bili izbrani še: Mirjam Kmetič, Darka Lampič, Jana Kolarič, Mimi Šegina, Mitja Šegina, Blackbirdy, Jana Kandare, Boštjan Klajnščak, Olga Kolenc, Jazon in Gregor Grešak.

Čestitke vsem nagrajenim in sodelujočim avtoricam in avtorjem ter organizatorjem za čudovit kulturni dan v Ljubljani."

 

V imenu Kulturno-zgodovinskega društva čestitam vsem sodelujočim, med njimi pa tudi naši Antoniji Jereb, ki je prispevala tudi svoj delček. Pa si preberimo čudovito preoblečenega Povodnega moža za današnji čas:

O vtisih, ki jih je naša rusalka doživela na zaključni prireditvi, pa je takole zapisala:

"Čestitam vsem nagrajenim in izbranim avtorjem,

srečanje je bilo zanimivo in poučno. Hvala Ani Porenta za izčrpen zapis, ki obudi celotno dogajanje, Sari Špelec za organizacijo in vodenje po poteh literarnih zavetnikov, vsem VIP-ovcem hvala za sodelovanje, izrečene besede in čudovit sprehod med glasbo, poezijo in prozo njihovih del. Hvala vsem, tudi avtorjem, za čudovito preživet popoldan in večer.

Vesela in hvaležna sem, da sem bila v vaši družbi. Antonija"

 

 

V imenu Kulturno-zgodovinskega društva Rusalka in v svojem imenu čestitam naši članici Antoniji Jereb za prispevek na natečaju in

jih želim tudi v prihodnosti veliko čudovitih rim, ki poplesavajo po njenih delih.

Minka

 

 

 

 

 

Nazaj na bloge

Naši zapisi

AKTUALNO
BLOGI
ZGIBANKE

Informacije

Ime društva:  KULTURNO – ZGODOVINSKO DRUŠTVO RUSALKA
Skrajšano ime društva:  DRUŠTVO RUSALKA
Sedež društva:  LJUBLJANA
Naslov:  SI-1000 LJUBLJNA, Pot v Zeleni gaj 27 B

Top