Ljudska oblačilna kultura

O raziskovanju in pisanju o kulturni oblačenja v srednjem veku in še kasnejših obdobjih je v slovenskem prostoru najbolj znan dr. Angelos Baš. V eni izmed knjig je zapisal: »Pojem oblačilna kultura je sestavljen iz več prvin. Od teh je najbolj vidna tista, ki jo imenujem oblačilni videz; to besedo uporabljam namesto besede noša. Noša pomeni vse, kar nosimo, kar imamo na sebi, in bi bila lahko sama zase enakovredna besedi oblačilni videz, ki pomeni vse, kar se na kom tvarnega vidi, ali isto kakor besedi noša ali obleka.«

Za oblačilni videz določenega obdobja, v tem primeru fevdalnega, se moramo vrniti v čas Rimljanov, kajti oblačilna kultura se ne spreminja čez noč. Govorimo o obleki, pričeski, nakitu, moški bradi in osebni higieni.

Avtor knjige Noša na Slovenskem, Angelos Baš, zapiše: »Različice v noši oziroma oblačilni kulturi je treba povezati v dve temeljni enoti: prvo so oblikovali fevdalci in premožnejši ali, kot jim imenujejo nekateri viri iz 16. stoletja, uglednejši meščani; pri obojih je noša imela v poglavitnem enako podobo. Drugo enoto v noši je oblikovalo vse prebivalstvo mimo fevdalcev in bogatejših meščanov; njihova noša je bila prav tako v bistvu izenačena. Iz te delitve na dva poglavitna oblačilna kroga ali dve območji izvirata ustrezni imeni: višji in preprostejši oblačilni krog ali območje.«

Kmečko prebivalstvo se je občil izredno skromno. Njihovi kroji so bili enostavni, preprosti in temnejših oziroma naravnih barv. Edini svetel »okrasek« so bili beli ovratniki in bele rute, avbe   (Avba (nemško Haube) je žensko pokrivalo, ki za razliko od klobuka nima krajcev. Znana je po vsej Evropi. Avba je tudi glavi prilegajoče se žensko delovno pokrivalo, praviloma iz belega bombažnega blaga) ali čipkaste peče (Peča (tudi aptah) je vrsta ženskega naglavnega pokrivala. Je ena najstarejših ženskih pokrival na Slovenskem, o katerih se je ohranilo poročilo. Prvič jo omenja furlanski zgodovinar Francesco di Toppo leta 1334, ko jih je videl v Ogleju ob umeščanju patriarha Bertranda. Zapisal je: »Žene s Kranjskega so nosile na glavi belo strnjeno ruto, ki je visela doli po hrbtu in del tega zakrivala«).

Šele v 17. stoletju lahko rečemo, da je bil oblačilni videz maloštevilnih fevdalcev in premožnejših meščanov izenačen z ustreznimi modnimi načini oblačenja drugod po Evropi. Plemiči so se oblačili po »modi« Francozov ali Nemcev, posnemale pa so jih ženske. V ospredje je začela prihajati španska moda. Najpogostejša barva je bila črna.

Nekako konec srednjega veka so se najpreprostejši sloji družbe kot praznično oblačilo začeli oblačiti v noše, ki so se razlikovale od pokrajine do pokrajine, včasih bi lahko dejali od vasi do vasi. Angelos Baš nošo opredeljuje po izvoru nošo kot kmečko praznično oblačilo. Kasnejši raziskovalci pa ji predpisujejo bistveno globlji pomen, kot da gre za narodno pripadnost in izpričevanje nacionalne zavesti.

Domneva se, da so naši predniki ob naselitvi na današnje ozemlje v 7. stoletju, svoja oblačila »obogatili« z oblačili iz krzna, krajšimi jopicami, verjetno tudi nižjimi škornji in rutami. Nekoliko jasnejša je kultura oblačenja Slovencev v poznem srednjem veku. Janez Vajkard Valvasor opisuje slovenske noše v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske.

Staša Košak – Blumer opisuje v svoji knjigi Sto narodnih noš na Slovenskem, da na slovenskem poznamo od začetka 19. stoletja tri tipe ljudskih noš, to so panonski tip noše, alpski in sredozemski tip noše. Panonski oblačilni tip narodne noše, za katerega je značilna bela noša in je najbolj značilen tip noše drugih slovanskih narodov, je bil razširjen po Beli krajini, Štajerski in Prekmurju. Alpski tip kmečke noše je bil razširjen po Gorenjski, Koroški in Dolenjski. Primorski tip noše pa je bil značilen za Notranjsko in zahodni del Štajerske. Primerjali bi ga lahko tudi z nošami ali oblačili kmečkega prebivalstva v Srednji Evropi. Zanimivo pa je, da so v Brkinih in Istri razvili povsem  svoj oblačilni tip noše. Tretji, sredozemski oblačilni tip noše se je od prvih dveh razlikoval predvsem v ženski noši. Prevladoval je v slovenskem delu Istre z Brkini in v nekaterih vaseh okoli Trsta in delu Primorske.

Danes vemo, da je Slovenija zelo bogata z oblačilno ljudsko nošo. Razlikovala se je od vasi do vasi, od pokrajine do pokrajine in v različnih mestih je bila na določenem delu povsem drugačna kot drugod. 

Ljubljana pri tem ni bila izjema. Tako se je noša v Šiški razlikovala od noše v Trnovskem predmestju, od noše iz Krakovskega ali iz različnih delov predmestja okolice Ljubljane. Glede na ljudsko izročilo so za posamezne noše radi spesnili še kakšno pesem ali pikro na njihov način oblačenja. Tako je bilo ob pražnjih dneh bolj veselo.

Kmečka noša iz Šiške:

Ženska noša: na glavi peča, zavezana v vozel, druga dva dela pa prekrižana pod brado. Bogato nagubana temnozelena jopa z velikim ovratnikom in široko nagubanimi rokavi, ki se pri komolcih stisnejo v ozek konec do zapestja. V pasu nabrano breče krilo, ki sega do tal, čezenj nabran temnomoder predpasnik. Bele nogavice in nizki črni čevlji.

Moška noša: Črn klobuk s širokimi krajci in spodaj čepica s trakom, katerega konec gleda izpod klobuka. Kratka modra suknja s polstoječim ovratnikom, dolgimi rokavi in gumbi za zapenjanje. Bela srajca z ovratnikom, pod katerim je zavezana pisana ruta. Kratek pisan telovnik za zapenjanje z enojnim nizom gumbov od vratu do pasu. Ozke temnozelene hlače, potisnjene v visoke, nad kolena segajoče črne usnjene škornje.

Kmečka noša iz Trnovskega predmestja:

Ženska noša: Na glavi peča s črnim trakom in čeznjo visoko zavezana ruta, ki pada daleč čez rame in se narahlo zavezuje nizko pod vratom. Bela srajca z drobnimi modrim trakom pri vratu in rokavih. V pasu nabrano črno krilo, ki sega do gležnjev, čezenj nabran modro-vzorčast predpasnik. Kratka temno-rjava jopa z dolgimi rokavi in spredaj na na zapenjanje, ki sega do sredine bokov. Nogavice rdeče barve in nizki črni čevlji z okrasno sponko.

Moška noša: Klobuk rjave barve z zelo širokimi krajci. Bela srajca z dolgimi rokavi in tanko obrobo pri vratu. Kratek rdeč telovnik s stoječim ovratnikom in enojnim nizom gumbov za zapenjanje. Modre hlače, stisnjene pod koleni. Dolga rjava suknja z ovratnikom in rdečo podlago, ki sega do gležnjev. V pasu rdeč trak blaga. Modro-vzorčaste nogavice in nizki črni čevlji z okrasno sponko.

Kmečka noša iz Krakovskega predmestja:

Ženska noša: Na glavi bogato nagubana avba s pošitim okrasnim trakom, zadaj zvezana z veliko pisano pentljo. Bela nabrana srajca s čipko. Temno-vijoličasta jopa z velikim ovratnikom, na katerem so resice, in zelo bogato nabranimi rokavi, ki se od komolca do zapestja zaključujejo z dolgo manšeto. Nabrano dolgo belo krilo s cvetličnim vzorcem sega do tal. Nabran črn predpasnik s čipkasto obrobo.

Moška noša: Rjav klobuk s širokimi krajci in sponko. Bela srajca in čeznjo pisan telovnik. Suknja iz modro-karirastega blaga, ki sega malo čez pas, z navznoter obrnjenim kožuhom, stoječim ovratnikom in dolgimi rokavi. Rjave hlače, ki se pri kolenih zožijo in so potisnjene v črne škornje.

Kmečka noša iz okolice Ljubljane:

Ženka noša iz prve slike: Rdeča čepica in čeznjo ruta, vrh glave zavezana v vozel, druga dva konca pa sta prekrižana pod brado. Značilen plašč s kožuhom navznoter in rdečo obrobo; sprednja dela dvignjena do pasu in na hrbtu speta s sponko, dolgi in ozki rokavi. Dolgo in nabrano rjavo krilo, ki sega do gležnjev, čezenj pa bogato nabran moder predpasnik. Pisane nogavice in nizki črni čevlji z jezikom.

Moška noša: Na glavi zelena kučma, kratek rdeč telovnik z enojnim nizom gumbov od vratu do pasu. Ozke rjave hlače, potisnjene v črne škornje, ki segajo nad kolena. Dolga svetlo-rjava suknja z navznoter obrnjenim kožuhom, obrobljena s trakovi (običajno vzorčastimi).

Kmečke noše iz Ljubljane in okolice so se zgledovale po Kranjski noši:

Ženska noša: Na glavi črn trak. Vsi lasje počesani nazaj in s trakom spleteni v dve kiti, položeni v obroč na glavi, čez katerega se je zavezovala bela ruta. Bela bluza z razporkom pri vratu in bogatimi dolgimi rokavi, zaključenimi z zeleno obrobo, ki pa je tudi na ramenih. Rumeno-črn životec s cvetličnim vzorcem. Nabrano rjavkasto krilo do gležnjev in čezenj nabran moder predpasnik z belimi pikami. Rdeče nogavice in nizki rjavi čevlji. 

Ženska noša: Na glavi fino belo blago, zloženo v gube in speto z rumenim trakom. Bela bluza, nabrana pri vratu in v rokavih, ki so pod komolci stisnjeni s široko čipko. Životec rumene in črne barve je spredaj zavezan z rdečim trakom. Nabrano temo-rjavo krilo do sredine meč in malo krajši, nabran črn predpasnik. Okovan pas s podaljškom, na katerem visi žepni nož. Rdeče nogavice in nizko črno obuvalo.

Naslednjič sledijo opisi drugih narodnih noš razvrščene glede na tipe Slovenskih pokrajin. Pa naj še kdo reče, da nimamo bogatega kulturnega izročila. 

Povzeto po knjigah: 

Baš, Angelos. Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju.

Košak Blumer, Staša. Sto narodnih noš na Slovenskem.