Marija Starič - Zgodbe iz mojega kraja

Marija je slovenski javnosti poznana po avtobiografskem delu Med visoke trave bi šla, kjer se prepletajo preteklost in sedanjost, poezija in proza … Tokrat pa nam bo predstavila svoje življenje v otroštvu na »meji« med Štajersko in Prekmurjem.

Prvo pripoved je Marija posvetila sanjam. Sanjam, ki jih neprestano sanja in v katere se vračajo njeni najdražji, ki so jo že pred časom zapusti in odšli onkraj mavrice …

Marija je zelo kmalu zapustila svoj rodni kraj. Najprej jo je pot vodila v Maribor, nato pa v Ljubljano. Tu je našla ljubezen svojega življenja, tu si je ustvarila družino in tu se je začela njena življenjska bolečina, katera je Marijo zelo zaznamovala … Še vedno se rada vrača v domačo vas, čeprav tam ni več njenega doma, ima pa gozd, ki ga je zaupala v oskrbo svojemu bratrancu, ta pa … Oh, ta grozna beseda »laž«, kaj vse podira: podira prijateljstvo, zaupanje, srečo … Ampak, Marija je prav zaradi laži postala kriminalistka. V tej vlogi le en dan, toda kako je to izpeljala, si lahko preberete v knjigi ZGODBE IZ MOJEGA KRAJA.

Marija je za knjigo napisala tudi dve pesmi, saj se tudi preko poezije rada izraža. Prva takšna pesem je posvečena materinemu jeziku. Druga pa stari hiši, ki jo najdemo tudi na zadnji strani ovitka knjige. Morda se marsikdo med nami sramuje svojega doma, stare, revne hiše … Marija nikakor ni med njimi. Pove, kako revno so živeli, a kljub temu so gojili ljubezen, ljubezen do življenja, do narave … Marije ni sram tega, ni jo sram stare hiše, ki je že davno ni več, saj je bil to njen dom; dom družine nekje, nekoč na Štajerskem …

Marija je zelo čustvena oseba. Bolečine nikakor ne more skriti, zato se zateče k pisanju … Prav to je bilo tudi navdih Maji Hribar, da za Marijo Starič ilustrirala nepopisano knjigo in pero, kar simbolizira njeno do sedanje pisanje in prazen list navdih za pisanje tudi v prihodnosti.

Iskrene čestitke Mariji ob avtorskem delu v pričujoči knjigi in veliko ustvarjanja tudi v prihodnosti.

Besedilo: Minka Jerebič

Ilustracija: Maja Hribar