Mentorjev feferon 2020 - LAŽ

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je tudi letos razpisal natečaj Mentorjev feferon 2020. Na njem je sodelovala tudi članica Kulturno-zgodovinskega društva Rusalka, Minka Jerebič, s krajšim literarnim delom z naslovom LAŽ. Pa si preberimo o čem je pisala ...

LAŽ

Laž – hm? Le kaj bi lahko bila ta kratka beseda? Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi takole: »zavestno neresnična izjava z namenom zavajati v zmoto«; ali morda druga razlaga: »izmišljotina, čenča, potvorjenost, nepristnost, narejenost« oziroma na kratko: »laž je nekaj, kar je v nasprotju z resnico«.

Zjutraj me ne zbudi budilka, zbudi me radio. Komaj ga zaslišim, zaslišim že laži. Vremenska napoved govori o soncu, temu primerno se oblečem, potem pa pridem popoldne domov mokra kot miš. Pa poslušam, kako bo danes zasedal parlament, zvečer pa vidim na televiziji, kako se med seboj kregajo; nihče se ne obnaša prav nič kulturno, vsi povprek govorijo … ups … govorijo, govorijo … a, govorijo laži.

Sklenem: »Dovolj imam radia, poslušala bom glasbo preko telefona!« Pa iščem in iščem, pa kako, da ne najdem tiste lepe romantične pesmi … »Aja, saj res, bila je plagiat, pa so to odkrili tisti strici na tistem uradu in prepovedali … Oh, kaj pa sedaj?«

Pokličem prijateljico. »Živjo, kako si?« »Super, čudovito, z možem ravno pripravljava zajtrk, še kavico pristavim …« O. K. ne bom motila, zato prekinem zvezo. Po glasu sodeč pa ravno ni bilo tako. Glas se ji je tresel, čutiti je bilo, kot da bi pred nekaj minutami jokala. Temu se ne bi čudila, saj jo partner ves čas najeda. Morda pa sedaj, ko sta 24 ur sama v stanovanju, ko se po državi sprehaja nek Virus, je pa le drugače … Kdo bi vedel? Jaz očitno ne …

Zajtrk je za mano. Sprehod okoli hiše, sončni žarki že pripekajo, sedem pod brajdo, vzamem v roko nekaj starih časopisov. »O, ne. Spet Melanija na tapeti, kako je srečna z najbogatejšim milijonarjem tega sveta …« Na sliki pa se tako kislo drži. »Aja, to bo kriv fotograf, ki ni obiskoval fototečaja, ampak to počne, ker mu je všeč beseda paparac …«

Grozno. Tako ne gre več naprej. V časopisih vse polno laži, sploh ni pomembno, a bereš včerajšnjega ali tistega izpred petih let. No, pa pojdimo za računalnik. »Vpišite geslo.« »Kakšno geslo, kaj me ne poznaš, saj samo jaz sedim pred teboj!«

Pa grem na medij z novicami, da vidim, kaj se dogaja. »Virus se zelo žiri, ostanite doma.« Novinar iz Jesenic, poroča v centru Ljubljane. »Halo, pa kaj ti ni jasno. Doma moraš biti.« Z miško drsim po ekranu. Ogledujem si fotografije, pa grafe, razpredelnice … »Testiranih je bilo toliko, okuženih toliko, na intenzivni leži toliko ljudi, umrlo jih je toliko …« Pa zavijem na portal pogrebov, tam pa prazna stran … »To pa je zanimivo, vsak dan jih nekaj umre, ker jih je obiskal Virus, nekaj od starosti, nekaj od kapi … na portalu pa piše, da pogrebov ni …«

Če si za računalnikom, pa poglejmo še elektronsko pošto. Morda se me je pa kdo spomnil. »O, kar čedno število sporočil.« Reklama za sanjske počitnice … Po domovini se sprehaja Virus. Iz potovalne agencije pa vabilo na sanjske počitnice … Ostanem brez besed.

Še dobro, da je tako veliko število sporočil. Odprem drugega. O, predsednica društva piše o nevarnosti Virusa. Priloži tudi posnetek samogovora, ki ga je imela ponoči, ko ni mogla spati in je njen namišljen mož bil v sosednji občini. »A, mi je res to bedarijo treba gledat?«

Bzzz … »Aha, dobila sem sporočilo.« Vzamem pametni telefon, podrgnem po njemu. Piše mi prijateljica. Torej z možem sta že pojedla zajtrk. Da preberem, kaj mi je napisala: »… veš nisem mogla govoriti, sva se z mojim takoj zjutraj skregala, da me je v jok spravil …« »Halo???« To že vem, ni mi treba tega pisati, zakaj laži.

Grem še na socialno omrežje malo pokukat. O, imam kaj videti. Srečni glasbeniki prepevajo. Eni na balkonih, drugi na oknih, tretji v dnevni … »Kaj niso ravno ti, ki tako lepo prepevajo, včeraj blatili kulturo, pljuvali po njej, pljuvali po resornem ministrstvu, pozivali ljudi k stavki … Ali niso ti ljudje, ups, kulturniki, tisti, ki jim država plačuje prispevke?« Bolje, da zaprem računalnik.

Vzamem knjigo. Ta mi pa ne bo lagala, govori o sodobnem suženjstvu. Prepričana sem, da bom v njej našla izpoved gradbene baronice, pa … Ne, ne, ne … zmotila sem se. Govori o novih načinih zasvojenosti, tisto, ker je še včeraj pisal Rugelj, to je že zastarelo, sedaj smo korak dalje. Ja, seveda, sedaj so nove zasvojenosti, ampak kaj naj bi z njimi. Telefon ti laže, ko pokličeš prijateljico in ti laže, pa saj ona ti je ja prijateljica, ona ne laže, torej laže telefon. Računalnik, ta ti pa res ne laže, lažejo tisti, ki so resnico napačno zapisali. Ne lažejo novinarji na radiu, ponagajal jim je radijski škrat …

Evo, končno se zleknem pred televizor. Pa, da slišim, kaj je novega v deželici pod Alpami. Zgodila se je huda prometna nesreča. »Nesreča, saj moramo biti doma, zunaj Virus nagaja?« Pred ekran stopi direktor nekega nacionalnega inštituta … »Uf, koliko teh nacionalnih inštitutov imamo,« si mislim in poslušam dalje. »Navodila si preberite na spletni strani nacionalnega inštituta …« »Hm, bila sem na računalniku, brala sem, pa videla le laži. Komu je to namenjeno, meni? Saj nisem idiot?«

Po kosilu ležem k zasluženemu počitku. Premišljujem o laži. Vsi mi lažejo, lažejo po dolgem in počez, lažejo stari, lažejo mladi, lažejo tisti pred kamerami, pa tisti za njimi, lažejo … Jaz pa sem tista, ki so me starši učili, da se je lagati grdo. Imam tudi neozdravljivo bolezen, ki se ji po latinsko reče Alergijanalažkus. Sedaj pa premišljujem, ali naj kupim tisto vstopnico za na Mars, ali naj še malo počakam, da bodo popusti, saj tistih nekaj ameriških dolarjev bom pa že zmogla, za ceno sploh ni ničel … Samo zapis o nekih milijonih in zbiranju prijav …

»Mijav, mijav, mijav …« »Kaj je Miki? Lačna si?« »Mijav, mijav, mijav … zelo lačna.« »Kaj lačna? Pa saj si jedla pred pol ure?« Mala kosmatinka me gleda v oči in mi laže …

»Sedaj pa dovolj! Lažejo po radiju, lažejo po televiziji, lažejo po računalniku, lažejo časopisi, lažejo prijatelji, lažejo živali … Kam smo prišli? Saj to je modna muha, vsak, ki ima pet minut časa ti laže … Jaz pa alergija …«

Vzamem Claretin tableto in mi je prav lepo …