MMM ... KAKO JE BILO DOBRO ...

Na obrobju mesta je stala mogočna kmetija z velikim dvojnim kozolcem in hlevom za živino. Okoli so bile ograde, kjer se je pasla živina. Za kmetijo sta skrbela oče in mati z gručo otrok. Pomagala sta jima dedek in babica, pa tudi dobri sosedi so radi priskočili na pomoč, saj so vedno dobili v zahvalo dobrote iz njive. Sloves velike družine je segal daleč naokoli po dobrem kravjem in kozjem mleku, svežih jajčkih, zelenjavi, suhem mesu in tudi ozimnico si lahko naročil.

Na kmetiji je bilo od jutra do večera zanimivo. Kokoši so se z velikim petelinom sprehajale po dvorišču in med njimi so prosto tekali zajčki, muce in domač pes čuvaj. Ta je bil pozoren na vsakogar, ki je prišel na kmetijo.

Kmet in kmetica sta imela veliko dela na polju, hlevu in hiši. Pomagali so jim tudi njuni otroci, sploh v poletnem času, ko so imeli počitnice. Dečki so z očetom šli na polja, travnike ali v gozd; dekleta so mami pomagale v hiši ter pazile na mlajše bratce in sestrice.

Kljub delu na kmetiji, je otrokom ostalo veliko časa za igro na domačem dvorišču. Z drevja ob hiši so obirali češnje in marelice; slive in jabolka pa jeseni. V njihovem gozdu nad kmetijo so se najedli borovnic in gozdnih jagod. Starejši so pogledali za gobami in jih nabrali za kosilo. Imeli so jih zelo radi, zlasti, ko jih je mati pripravila z domačim zgodnjim krompirjem v kosih ali kot dušene gobe z domačimi jajčki.

Otroci so iz gozda prišli modrih prstkov in vijolični okoli ust. Zobje so bili črni od borovnic. Mnogokrat se je zgodilo, da so jih več pojedli kot nabrali. Starejši dekleti sta poskrbeli, da je bila košara zvrhano polna borovnic za domačo marmelado. Mami in babici sta prinesli šopek gozdnih jagod.

Otroci so vsak prosti čas izrabili za druženje in igro na domačem dvorišču. To je bilo dovolj veliko za igro z žogo. Tudi skrivalnice so se radi šli, a mlajši so hitro odkrili, kje se kdo skriva. Ker je bilo otrok veliko pri hiši, so se šli igro »gnilo jajce«, ali pa »je kaj trden most?«, »koza klamf«, »ristanc«, »kraljica koliko je ura?« … Na tej kmetiji je bilo vedno veselo. Tudi skrivalnice predmetov so se šli in s pomočjo vroče – hladno so jih iskali vse povsod.

Veliko teh iger ne poznamo več, a takrat smo vsi uživali – tudi otroci iz te kmetije. V potoku poleg hiše so se kopali in naučili plavat. Izdelovali so mlinčke iz palic in jih polagali v strugo potoka. Koliko smeha je bilo, ko so tekmovali, kateri mlin se vrti hitreje. Iz srobota so postavili gugalnice na bližnje drevo in se gugali.

Prav poseben užitek je bilo te otroke gledati jeseni. Uživali so v pobiranju krompirja, paradižnika, fižola in sadja. Nabirali so slastno deteljo za svoje zajčke. Nikoli niso pozabili na medvedje tace – priljubljeno zajčjo pojedino. V ogradah so bile ovce z jagenjčki, konji z žrebički, krave s telički in prašiči z svojimi koriti. Koze so bile privezane, da niso oglodale sadnega drevja.

V kokošnjaku so bila vedno sveža jajčka. Za zajtrk je bil domač kruh.  Moka je bila domača in v mlinu zmleta. Mati je kruh pekla večkrat na teden. Pekla ga je v domači krušni peči. Ko je bil pečen, je imel zlato rumeno skorjico. Cela hiša in okolica je tako lepo dišala. Otroci so mnogokrat jedli ocvrta jajčka na domačih ocvirkih. Poleg so pili čaj iz domačih posušenih zelišč, ki jih je nabirala in posušila babica. Mnogokrat smo bili teh dobrot deležni tudi sosedovi otroci.

Danes domačih dobrot skoraj ne poznamo več. Tudi družabnih iger na dvoriščih ne. Umolknil je otroški smeh. Otroci sedijo za računalniki in vsak zase svojo igrico igra. Kdo bo delal med počitnicami na njivi? Kaj si nor? Gremo na morje! Tako se mnogokrat sliši iz ust današnje mladine. Tudi iz domačih kuhinj ne prihaja več tisti prijetni vonj po svežem pečenem kruhu.

Mmm … kako je bilo dobro …