Nedolžni otroci - tepežki dan: 28. december

Običaj tepežnega dne še ni pozabljen in ker spada med lepe ljudske običaje z zelo starimi koreninami.

Danes praznuje Cerkev dan nedolžnih otrok. Ta dan je Cerkev uvrstila na cerkveni koledar v 11. stoletju, z namenom, da bi z njim prekrila star poganski običaj šibanja in vraže o zlobni Pehti, ki naj bi bila pastirica nedolžnih otrok.

foto: svetovni splet

Po cerkvenem izročilu naj bi bil dan posvečen spominu na otroke, ki jih je dal pobiti kralj Herod. Temu je bilo prerokovano, da ga bo na prestolu zamenjal na Božič rojen otrok, zato je ukazal pomor vseh otrok v Judeji, ki so bili mlajši od dveh let.

O tem piše v svojem evangeliju Matej, vendar gre verjetno le za bajko, saj zgodovinarji niso našli nobenih dokazov o takšnem pomoru.

Maksim Gaspari: tepežkanje

Je pa ta dan praznik za otroke, saj je edini dan v letu, ko smejo s šibo simbolično našeškat starše in druge odrasle. Včasih je bil običaj zelo priljubljen, danes se ponekod ponovno obuja, so pa tudi kraji, kjer ni nikoli izumrl.

Otroci s šibo, ki predstavlja življenjsko moč drevesa, najprej našeškajo starše in ostale domače, potem pa gredo ven in našeškajo vsakega odraslega, ki ga srečajo. Tako jim simbolično želijo vliti za naslednjo leto zdravja in življenjske moči.

Ob udarjanju s šibo izgovarjajo besedilo, ki se razlikuje od pokrajine do pokrajine in je pri nas približno tako:

»šiš-šap, šip-šap,

danes je tepeški dan,

reši se, reši se,

pa se uteši,

daj mi denarcev kaj,

Bog daj ti sveti raj,

šip-šap!«

Maksim Gaspari: Tepežkanje

Za darilo so otroci od odraslih dobivali sadje, suho sadje, orehe in klobase, v novejšem času, kjer se je običaj ohranil, pa predvsem denar.

Otroška pravica po tepežkanju velja za dopoldanski čas in se ob dvanajsti uri izteče. V popoldanskem času in zvečer pa so v prejšnjih stoletjih fantje smeli tepežkati dekleta.

Udarci s šibo, ki pa niso bili tako nedolžni in simbolični, kot otroški, ampak so včasih za seboj pustili vidne posledice, naj bi dekletu prinesli zdravje in veliko rodnost. In bolj, ko je bilo kako dekle na ta večer marogasto od šibjih udarcev, večjo možnost je imela, da bo rodila veliko zdravih otrok.

Po pripovedih starejših so se v tem delu Ljubljane le manjša skupinica otrok odločila in hodila od hiše do hiše ter izvajala tepežkanje. So se pa mladeniči v popoldanskem času radi zapodili za marsikaterim dekletom in ga udarili s šibo. Pa ne toliko, zaradi samega običaja, kot zaradi tega, ker jih je to dekle zavrnilo. Po II. svetovni vojni se je ta običaj večinoma opustil.

freska Nedolžnih otrok v cerkvi v Firencah