Notranjska ljudska noša

Med zelenimi griči Notranjske se je izoblikovala skozi stoletja posebna vrsta ljudske noše. Imela je kar nekaj značilnosti Gorenjske ljudske noše, s pridihom belokranjskih dodatkov. Pa si jo oglejmo v sliki:

Kmečka noša z Dobrave pri Vrhniki okoli leta 1838

Ženska noša: Navznoter obrnjen in spredaj zapet (običajno vezan) kožuh z dolgimi rokavi; konci, ki segajo daleč čez krilo, so obrnjeni in speti zadaj. Dvoje kril različnih barv, eno je daljše. Na glavi bela ruta, zvezana tako, da je ovita pod brado, konci pa padajo po hrbtu. Visoki in oprijeti črni čevlji z vezalkami.

Moška noša: Široke črne hlače malo čez kolena. Kratek črn suknjič do pasu. Bela srajca z ovratnikom in rdeč telovnik do pasu z nizom majhnih gumbov. Dolg moder plašč s posebnimi dvojnimi rokavi, na vrhu širokimi in dolgimi nekoliko čez komolce, spodaj pa ozkimi do zapestja. Na glavi kapa z barvastimi črtami in tremi čopki. Visoki črni usnjeni škornji. 

Obleka žanjice iz Viševeka pri Ložu v prvi polovici 19. stoletja

Ženska noša: Vrh glave v vozel zavezana ruta, katere konec pada po hrbtu. Bogato nabrana bela bluza z malim ovratnikom, spredaj preklana skoraj do pasu. Dolgi nabrani rokavi, v zapestjih stisnjeni z majhno obrobo. Modro karirast životec z globokim izrezom je preklan do pasu. Nabrano dolgo karirasto krilo iz enakega blaga kot zgornji del. Čezenj nabran moder predpasnik z belimi pikami. Običajno brez obuvala.

Iz oblačilne kulture Notranjcev gre sklepati, da so tu dolge in hladne zime, poletja pa dokaj topla, saj so dopuščala večino časa, da so ljudje hodili bosi. Je pa res, da se na Notranjskem ni ljudska noša tako bogato in barvno razvijala, kot po drugih slovenskih pokrajinah.

Vir: Staša Košak - Blumer. Slo narodnih noš na Slovenskem.