Ob dnevu reformacije

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Prve kritike katoliške cerkve so se pojavile že v 14. stoletju. Anglež John Wycliffe in Čeh Jan Hus sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere Biblija, zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Jana Husa so zaradi njegovega prepričanja sežgali na grmadi.

Glavni začetnik za preureditev rimskokatoliške Cerkve je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami »o moči odpustkov«, kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od odpustkov namenjen gradnji Bazilike sv. Petra v Rimu (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev.

Luthra je papež Leon X., zaradi upora, izobčil iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi cesar Karel V.. Zaradi reformacije je prišlo do razkola v Cerkvi; na severu Evrope so bili, grobo rečeno, protestanti, na jugu pa katoliki.

Luther je med drugim zahteval naslednje:

• naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi bogoslužje,
• zavzemal se je proti čaščenju svetnikov in relikvij,
• cerkev se ne sme postavljati nad državo in
• vsak vernik naj sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku.

Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko književnost. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je protestant Primož Trubar izdal Abecednik in Katekizem. Pomembni deli sta tudi Bohoričeva slovnica Zimske urice in Kreljeva Otročja biblija. Nastajali so prevodi Svetega pisma v številne evropske jezike, v slovenščino je Sveto pismo prevedel Jurij Dalmatin.

Reformacija se je torej razširila po vsej Evropi. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili Jean Calvin in Huldreich Zwingli v Švici, hugenoti v Franciji in drugi. V Angliji se je kralj Henrik VIII. odločil, da bo prekinil odnose s papežem in osnoval samostojno anglikansko cerkev, katere poglavar je angleški kralj.

Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo protireformacija.

Primož Trubar je protestantski duhovnik in prevajalec. Rodil se je 8./9. junij 1508?, Rašica, in umrl 28. junij 1586, Derendingen, danes del Tübingena v Nemčiji. Je avtor prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku in ustanovitelj ter nadzornik prve protestantske cerkve v Vojvodini Kranjski. Velja za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika. Trubar je širil luteranstvo po Slovenji, vendar se je po protireformaciji Habsburške Monarhije, to ohranilo le v Prekmurju. Trubar velja za osrednjo podobo v slovenski kulturni zgodovini in v različnih pogledih celo glavno zgodovinsko osebnost.

Adam Bohorič je prav tako slovenski protestant, slovničar in šolnik. Rodil se je okoli leta 1520, v Brestanici - Presladol. Umrl pa 20. november 1598 v Nemčiji.

Po končanem študiju jezikoslovja in glasbe v Wittenbergu je v letih 1551–1563 vodil svojo šolo v Krškem. Leta 1565 jo je zaprl in na povabilo Primoža Trubarja in Sebastijana Krelja postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani (sedaj Klasična gimnazija v Ljubljani). Šolo je vodil do upokojitve leta 1582, v obdobju 1595–1598 pa je bil začasni ravnatelj. Šoli je napisal tudi šolski red in določil slovenščino za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji. Ko so po ukazu nadvojvode Ferdinanda leta 1598 šolo zaprli, je bil Bohorič izgnan iz domovine in je istega leta umrl v Nemčiji.

Leta 1584 je v Wittenbergu izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae), ki je bila napisana v latinščini (prevedel jo je Jože Toporišič leta 1987). V uvodu brani slovensko jezikovno samostojnost proti nemščini in opozarja na njeno povezavo s slovanskimi jeziki. Zatem sledi v latinščini razložena slovnica slovenskega jezika. Sestavljata jo dva večja dela, od katerih prvi obsega pravopis, besedoslovje in oblikoslovje, drugi pa skladnjo. Našteta so tudi načela črkopisa, ki se po njem imenuje bohoričica. Slovnica je bila napisana po zgledu latinske slovnice Philippa Melanchtona, zato je izpustila nekatere značilnosti slovenščine, vendar je kljub temu ostala v veljavi dobrih dvesto let.

Adam Bohorič je okoli leta 1571 revidiral Juričičev prevod Spangenbergove postile, okoli leta 1580 je napisal dva šolska spisa, ki pa dandanes nista ohranjena. To sta Elementale Labacense in Nomenclatura trium linguarum. Prvi spis je latinski, nemški in slovenski abecednik. Nomenclatura trium linguarum pa je slovarček v treh jezikih, ki je bil namenjen učenju latinskih besed ob slovenščini ali nemščini. Napisal je tudi delo Otročja tabla okoli leta 1580 in Otročja pejsem, kedar se zjutra vstane ali zvečer spat gre leta 1584. Sodeloval je z Jurij Dalmatinom pri vseh njegovih knjigah in je avtor registra v Bibliji.

Še beseda o protestantizmu:

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Protestantizem velja za eno od treh največjih vej krščanstva (skupaj z rimskokatolištvom in pravoslavjem), obsega pa različne obsege teoloških in družbenih pogledov. V Sloveniji večina protestantov živi v Prekmurju in pripada Evangeličanski Cerkvi.

Najpomembnejši protestanti v Sloveniji:

• Primož Trubar (1508–1568), avtor Abecednika in Katekizma prve slovenske knjige, 1550
• Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589), prvi prevajalec celotnega Svetega pisma v slovenščino (izšlo 1584)
• Adam Bohorič (ok. 1520–1598), avtor prve slovenske slovnice Arcticae horulae succisivae (sicer napisana še v latinščini, izšla 1584) in črkopisa bohoričice
• Sebastijan Krelj (1538–1567), slovenski pisatelj, pesnik in slovničar/ napisal je Otročjo biblijo in Postilo slovensko

Ne glede na dogodke v 16. stoletju tudi Slovenske dežele niso bile izjeme pri novem gibanju. Dobili smo prvo knjigo tiskano v slovenskem jeziku. Vsekakor lahko rečemo, če ne bi bilo slovenskih protestantov, bi se Slovenščina izgubila v poplavi drugih bistveno močnejših in številčnejših narodih. V zgodovini je cerkev sv. Petra, ki je predhodnica Šentpeterske prafare, odigrala ključno vlogo v času verskih nemirov v 16. in 17. stoletju. Takratni župnik se je uprl ljubljanskemu nadškofu in pokopaval na pokopališču cerkve sv. Petra (danes Hrvaški trg) protestantske duhovnike. Rimskokatoliška cerkev je v tistem času imela protestante za izobčence cerkve in jih izenačila z morilci, tatovi, prešuštniki itd., ki so jih pokopavali za pokopališkim obzidjem.

Naj zaključim svoje razmišljanje. Vsaka reforma je boleča. Prinaša spremembe, toda spremembe so nujno potrebne, da se kolo zgodovine premakne. Že pogled v preteklost, da posamezniku misliti, če ne bi bilo odločnih Slovencev, ne bi bilo zgodovine Slovencev, kot jo poznamo danes. Najpogumnejši premikajo kolo časa …

Vir: povzeto po svetovnem spletu