OBDAROVANJE

Ventilator spodbuja besedo ljudi k ustvarjanju. Vabljeni so tisti, ki pišejo krajša besedila, kot tisti, ki pišejo poezijo. Letos sta se prijavili iz Društva Rusalka Antonija in Minka.

Antonija je zapisala pesem ZA VEČNO. 

Antonija Jereb

ZA VEČNO

Ne nosi mi rož, ki v vazi ovenijo,

podari mi tiste, ki v srcu cvetijo.

Brez trnja, besed in lažnih obljub,

prinesi mi srečo, ne sanje, obup.

Pokliči takrat me, ko se zaveš,

da res sem edina, h kateri te vleče

in nisem le žarek, ki gladi nesreče.

Takokrat, ko ti bo uspelo podariti ljubezen

za večno, ne za en mesec, dan ali teden.

Minka pa je napisala krajšo literarno delo z naslovom Punčki kupi cvetje. Pa si preberimo.

PUNČKI KUPI CVETJE …

Še danes mi odmevajo besede očeta, tik po poroki, ko je stopil do mojega moža, mu segel v roke in mu zaželel srečo v zakonu. Dal mu je nasvet, ki ga mož uresničuje še danes. Jaz pa sem zato srečna in tudi ponosna. Vedno vem, kaj me bo razveselilo ob praznikih.

Bila je hladna sobota konec novembra, ko sem že zjutraj obiskala frizerja, nato pa se je oblekla v poročno oblačilo. Na dvorišču so me čakali svatje in odpeljali so me do mestne hiše. Tam sva z možem sklenila zakonsko zvezo. Bilo je lepo.

Po zaključku poročnega obreda, ko so nam čestitali svatje, je do moža stopil tudi moj oče. »Do sedaj sem jaz skrbel za mojo punčko. Sedaj si pa ti na vrsti. Glej, da boš lepo skrbel. Pa še nekaj si zapomni. Ni pomemben je praznik, punčki vedno kupi cvetje,« je dejal oče mojemu možu, ko mu je čestital ob sklenitvi zakonske zveze, nato pa ga je stisnil k sebi.

Kmalu bo od takrat minilo štiri desetletja. Prazniki so vsako leto in vsako leto vem, kaj bom dobila ob teh dnevih: šopek cvetja. Zalo sem vesela in srečna.

Čestitke obema za sodelovanje na natečaju.

Društvo Rusalka