OBISK MUZEJA

Obisk muzeja je lahko vedno doživetje, ki ti ponuja neka nova spoznanja, ki jih morda pri zadnjem obisku sploh nisi spoznal. Ravno to se je zgodilo danes na tradicionalnem Jurčičevem pohodu. Pot, po kateri hodimo popotniki, poznam. Nisem prvič na poti, a vedno me navdaja z novimi spoznanji, tako da se nikoli ne naveličam, da me v začetku marca ne bi srečali med Višnjo goro in Muljavo.

Tudi danes je bilo tako. Prihod v Višnjo goro je bil nekoliko drugačen kot po navadi. V Ljubljani sedemo na vlak in ta nas brezskrbno odpelje. Danes pa so izbirali med avtobusom in osebnim avtomobilom. S tajnico planinskega društva sva se odločili za slednji način prevoza. Na trgu v Višnji gori smo se dobili z ostalimi člani društva. V dnevnik žigov po planinski poti smo se za trenutke ustavili na trgu, pokramljali s prijatelji, potem pa … ne, nismo šli takoj na pot. Že ob prihodu na trg smo se zazrli proti čudoviti stavbi: Hiši kranjske čebele. Obisk vanjo nas je kar klical. Pa sva se s prijateljico odločile, da jo obiščeva.

Za voden ogled sva morali čakati dobrih pol ure. Pa ni bilo zaman. Sedli sva ugodna naslonjača, na glavo dobile 3d kamero in potovale po gradu Podsmreka. Prijazna mlada vodička je veliko povedala o zgodovini tega gradu. Nato pa je sledil ogled muzeja. Vse je prenovljeno, multimedijsko opremljeno. Tu srečamo zgodbo, ki jo pripoveduje dr. Filip Rothschütz, ki je tu popisal kranjsko sivko, njegova družina pa je tu ustanovila Kranjski trgovski čebelnjak. Njegov podjetni sin Emil je v svet poslal pridne kranjske čebele, njegova žena Antonija pa je raziskovala zdravilne učinke čebeljih pridelkov in koristi medene kuhinje.

Ko takole hodimo po muzeju, zvemo marsikaj novega, predvsem pa zanimivega. Preden bi želeli zapustiti muzej, stopimo še v muzejsko kavarno. Ob kavici, kakavu ali pa čaju »zabeljenim« z medom, ali pa preprosto ob slastnih sladkih dobrotah, si lahko »privežemo dušo.« Pot nato je vsekakor lažja. Nič zato, če zunaj močno sneži. Toliko si imamo povedati, da sploh ne vemo, kdaj pridemo na Muljavo. Tu nas pričaka godba …

Ja, in to je že nova zgodba … Mar ni življenje lepo, če ga znamo živeti ter nanj gledati z očmi in srcem …