otroške pesmi Majde Mihovec

Majda Mihovec je prvič sodelovala na natečaju Žlahtne misli v modri in srebrni kopreni in na literarnem popoldnevu, ki ga je organiziral Javni sklad Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturo, Območna izpostava Ljubljana. Predstavila se je s petimi pesmimi. Te so otroško razigrane, nagajive in polno otroške radosti ter razposajenosti. Za uspeh ji čestitamo in želimo še veliko umetniškega ustvarjanja.

 

PRVOŠOLKA

»Ana poletja je konec,

dovolj si že stara in velika,

z vrstniki v šolo boš šla,

k pouku klical bo zvonec!«

 

»Dobila boš torbico novo,

prvošolka rutico rumeno,

naučila se boš abecedo,

še kakšno pesmico veselo!«

 

»Prvi dan bom šla s teboj,

Ana nič se ti ne boj,

v šoli nihče ne grize,

le znanje novo pride!«

 

Ana, se že močno veseli,

povsod veselo šolo riše,

k pouku hitro si želi,

tudi kakšno črko že napiše.

 

KONJIČEK

Marko s konjičkom je užival,

najraje se po travnikih podil,

k babici in dedku je prijahal,

konjička ob ovsu je pustil.

 

Med počitnicami se družila,

en brez drugega nikamor nista šla,

na slami Marko z njim je spal,

se motiti nikomur ni dal.

 

Poletja prehitro je konec,

Konjičku snel je povodec,

Marko vsak dan v šolo gre,

domov pozno vrne se.

 

Prijatelj ga v ogradi čaka,

Z grivo stresa, veselo rezgeta

Marko hitro k njemu zakoraka,

v galopu že po kolovozu drvita.

 

ŽOGA

Skupina fantov pri golu stala,

njihova žoga je v reko pala,

eden jo brcnil je premočno,

letela visoko pod modro nebo.

 

Po hitrih brzicah je drvela,

vedno manjša se je zdela

Lukec gledal je za njo:

Le kdaj jo spet videl bo?

 

Fantje so ga hitro tolažili,

da bodo drugo žogo dobili,

naj več ne joka in stoka:

»Evo Lukec tu je moja roka!«

 

Med fante je žoga priletela:

»Le od kod se je vzela?«

ribič jo je v mrežo ujel,

je Lukec žoge bil vesel.

 

TONČEK

Mali Tonček je pozabil,

da babica rojstni dan praznuje,

žalosten je brez darila bil,

le kaj naj stori, premišljuje ?

 

Tiste risanke se spomnil.je,

pojoče travice za otroke,

šopek travic je nabral,

nanje bo pesmico zaigral.

 

Še za babico darilo malo,

Je na vrtu jagode pobral,

zamesil je pecivo fino,

še maline sočne je dodal.

 

Pecivo je hitro bilo pečeno,

babici v darilu podarjeno,

Tonček je na travico igral,

se zraven na ves glas smejal.

 

 

SANJE 

Alenka se ponoči je prebudila,

k mamici v posteljo skočila,

svoje sanje razlagat ji hotela,

a mamica rada bi le spala.

 

»Bila sem v gozdu v mali hiši,

okoli nje so tekali palčki in miši,

podila jih je čarovnica z metlo,

kot da je dan, bilo je svetlo.«

 

Alenka je kar pripovedovala,

a mamica sladko je spala.

»Veš, čarovnica je na glavnik igrala,

po polknh lesenih z metlo ropotala.«

 

Alenka je umirjena postala,

očke utrujene zapirati začela,

na mamini postelji je ostala,

trdno ob njej sladko je zaspala.