PEPELNIČNA SREDA ali PEPELNICA

Pepelnica je praznik v katoliškem koledarju. Vedno se ga praznuje na sredo oziroma je tik za pustom in je 46 dni pred veliko nočjo. S pepelnico se pričenja postni čas. Ta dan je prvi dan postnega časa, zato velja v katoliških deželah dan, kjer se ima strogi post. Praznik je bil uveden po letu 1091.

Značilnost tega praznika je obred pepelenja oziroma posipanja s pepelom. Duhovnik blagoslovi prah in nato vernike z njim pokriža. Pri tem izreče naslednje besede: »Spominjaj se, da si prah in da se v prah povrneš.«

Obred pepeljenja je že zelo star. Poznali so ga že pred Kristusovim rojstvom. Ljudje so se oblekli skromno in se nato potresli s pepelom. Po Kristusovi smrti je Cerkev prevzela ta običaj. Ljudje se niso s pepelom več posipali, pač pa je duhovnik na njihovem čelu naredil križ, kot znamenje Jezusove smrti na njem. Obred naj bi pomenil, da smo vsi ljudje zapisani smrti.

Pepelnica je začetek postnega časa. Verniki se takrat odrečejo grehu in se pripravijo, da s Kristusom vstanejo k novemu življenju. Ta dan je tako kot veliki petek dan, ko naj bi bil človek brez mesa oziroma naj bi zaužil le najnujnejše, kar potrebuje za življenje.

Med ljudskimi običaji pa je, da se ta dan pokoplje Pusta. Po domovini se na ta dan praznujejo različni običaji. V Zalogu je bila navada, da so v moška oblačila nadeli slamo. Figura je predstavljala Pusta. Z vozom so ga pripeljali v pristanišče Zalog ter ga tam na norčavi način »pokopali« tako, da so ga sežgali.

Pred II. vojno pa je bil običaj vprege hloda. Tisto dekle, ki se do Pusta ni poročila, so ji vaški fantje, kot sramotilo pripeljali hlod drevesa, ki naj bi ga vlekla in vpili: »Če se do pusta nisi omožila, boš hlod v življenju vlekla.« Takšen sramotilen obred je bil za družino sramotilen, zato je mnogokrat oče takšnega dekleta vaškim fantičem odmeril nekaj denarja in tako prekril sramoto.