PESEM O DOMAČEM KRAJU

Ste se kdaj spraševali, ali se da s pesmijo ovekovečiti svoj domači kraj? Nekateri boste pritrdili, drugi ne ... Pa saj to sploh ni pomembno. Pomembno je, da sedemo za mizo, vzamemo prazen list papirja, svinčnik ter ... Ja, ja premisliti je treba, potem pa rima steče ...

GRAD

Z belo kočijo, ki se počasi vzpenja po strmem hribu,

vso njeno težo nosita dva sneženo bela lipicanca,

v njej, kot princesa iz sanj sedim in se smejim,

domov prihajam, v čudoviti grad, na zelenem hribu tem.

Samo še ovinek, mimo cvetočega grajskega parka miru,

samo še trenutek in srečata se dva zasanjana zaljubljenca,

korak za korakom stopam med arkadami in se radostim,

počasi stegnem roko proti mogočni kljuki, na gradu tem.

Tam si ti, dragi moj sanjski princ, stečem ti v objem,

stisnem te močno, s telesom se privijem na tvoje močne prsi,

vesela sem, da sem doma, s teboj, da skupaj sanjava te sanje,

da se skupaj zbujava v najinem malem stanovanju sredi mesta.