pesmi izpod peresa Antonije Jereb na natečaju V zavetju besede 2019

V Kulturno - zgodovinskem društvu Rusalka smo zelo ponosni na članico Antonijo Jereb. Na natečaju JSKD V zavetju besede 2019 je sodelovala s svojimi pesmimi in prejela same pozitivne kritike. Ob koncu pa je prejela priznanje. To je tudi nagrada za njen trudi in njeno požrtvovalnost na področju poezije.

Antoniji čestitamo in ji želimo še veliko uspešnega ustvarjanja.

 

Na natečaju je Antonija Jereb sodelovala z naslednjimi pesmimi:

Mati

Kdo na svetu res vse zmore,

kdo na svetu res vse zna?

Neizmerno se razdaja,

dan se zanjo ne konča.

 

Kdo besedo vedno najde

in te potolažit zna?

Kdo nikoli ti ne reče:

»Nimam časa, se ne da«?

 

Kdo trpi, ko solze točiš,

kdo s teboj se veseli?

Kdo te vse od rojstva spremlja,

vedno zate se boji?

 

Misli nate vsak dan znova,

tudi kadar nisi z njo,

ko pa prideš, te pričaka,

od sreče solzno ima oko.

 

Pustite starosti naj hodi

Sončnih žarkov se napijte,

z roso v jutru osvežite,

dan naj dobra volja vodi,

noč težave naj prebrodi.

 

Res lepo ni vse na svetu,

a kot dete v mladosti,

svet sprejemajte v starosti.

 

Pustite skrbi in probleme,

dela je bilo zadosti.

Zdaj je čas, da drug poprime,

vi uživajte v starosti.

 

Pustite soncu naj vas greje,

vetru, da vas nežno boža,

glasba naj vam srca greje,

v vrtu, naj cveti vam roža.

 

Brez strahu in bolečin,

brez veselja in radosti,

ni mladosti, ni starosti.

 

Kup spominov naj vas vodi,

pustite starosti, naj hodi

 

Kako postati poet              

Kako postati poet,

poet, ki pozna ga

in ceni ves svet?

 

Kako pisati tako,

da bo človek

ob branju prevzet?

 

Je rima otroška,

je ženska, je moška,

naduta, ovita, prevzetna,

odlična ali pa nična.

 

Kaj nično pomeni,

kdo to naj oceni?

Kako jo pisati,

kako jo prebrati

in kdo je upravičen

ti kritiko dati?

 

So nujni nasveti,

posveti, popravki,

naj bodo dolgi

ali kratki rim stavki?

 

So slavni poeti

že zdavnaj umrli,

so tisti še živi

se v rime zaprli,

a pravkar pisoči

se v rimo zazrli.

 

Kdo, kje in kako

mi zna razložiti,

kaj res zapisati

in kaj zaobiti

in pravzaprav

tudi to, ali splača

se sploh potruditi?

 

Prehlad

Si nadležen tako,

da nikjer ni ti para.

Prav zares, res ni čudno,

da nihče te ne mara.

 

Nisi povabljen,

nenapovedano prideš

in ne odpremo ti vrat.

 

Daj spravi se stran,

ali pa nam zaupaj,

kako ti zavijemo vrat.

 

Greniš nam življenja,

zasedaš prostore,

zarineš v telo se

do prav vsake pore.

 

In ni je rcnije, ki te zadane.

Odporen na vse si,

prav nič te ne gane.

 

Izgini že končno

in daj nam že mir,

resnično ti nimaš

nobenih manir.

 

Razgrajaš ponoči,

ko radi bi spali,

razgrajaš podnevi,

ne daš nam miru,

podimo te stran,

a uporno si tu.

 

Posuj se s pepelom

Ne glej mi pod roke,

ne podstavljaj mi nog,

ne bodi otročji,

saj nisi otrok.

 

V šolo si hodil,

da kaj bi postal,

ti je delo smrdelo,

si za denar se prodal.

 

Primi za metlo,

pometi svoj prag,

nisi v Butalah,

ne delaj nam zgag.

 

Prelisičit Trebanjca,

to, bi ti uspelo.

A svojega znanca…

daj no, posuj se s pepelom.