pesmi izpod peresa Metke Osojnik

Metka Osojnik piše poezijo že daljše obdobje. Med pesmimi se najdejo tudi otroške pesmi. Pet jih je letos poslala na natečaj Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območne enote Ljubljana. Pretekli teden se je na skupnem srečanju z naslovom Žlahtne misli v modri in srebrni kopreni predstavila s pesmimi Čebelica, Bela copatka, Miška Lili, Izgubljene žabice in Ključavnica. Iskrene čestitke Metki za sodelovanje na natečaju in veliko uspeha tudi v prihodnje.

ČEBELICA

Ko drobna je čebela

na cvetko poletela,

si nogice je umila,

roso z rožice popila.

Je cvetni prah nabrala,

na čiste tačke dala.

 

In v panj se je vrnila,

prah in nektar odložila

v čašice rumene,

vse sladke in medene.

Nato pa svoja krila

je na sončku posušila.

 

BELA COPATKA

Copatka sem bela,

sem vedno vesela.

Ko noge ti grejem,

s teboj se nasmejem.

Lahko pa sem resna.

Sem leva, ne desna!

 

Če ti si bolana,

sem tudi jaz zaspana.

"Le pridno me nosi",

copatka te prosi.

In me ne pozabi,

da vedno sem v rabi!

 

 

IZGUBLJENE ŽABICE

 

 

 

So žabice sklenile,

da bodo pobegnile

od mamice in očka

in bodo v svet odšle.

 

Ko očka se je zbudil,

je žabice iskal.

"Nobena ni ostala",

sam sebi je dejal.

 

Ej, žabe moje male,

le kam ste zdaj odšle?

Nevarnosti je polno,

lahko vas kdo požre!

 

So žabice jokale

izgubljene sredi trav,

in očka poklicale.

Domov jih je poslal.

 

MIŠKA LILI

Miška Lili se je zbudila

v svoji majhni hišici,

mamico je poklicala,

a ona se ne oglasi.

 

Išče, kliče, mala miška,

lačna sama je doma,

a ne ve, da skrbna mami

že po hrano je odšla.

 

Zrna majhna s polja nosi,

jo za Lili že skrbi,

da iz hiške ne bi odšla,

ker muca čaka jo doma

 

"Muco treba je odgnati"

mama miška govori,

"naj popije malo mleka

in v travico zbeži".

 

Mucka mleko je popila,

brke si očistila,

in vsa zadovoljna s sabo,

brž počivat je odšla.

 

KLJUČAVNICA

"Klik" sem zaškrtala

in se zlomila.

Ubogi zdaj ključek moj

še tebe sem zvila.

Kaj bova delala?

Se nama je bati,

da ne bova vedela,

kaj je za vrati?

Zdaj bova slišala

le melodije,

iz sobe, v katero

več sonček ne posije.

Ti boš ves zvit ostal,

ključek moj zlati.

Ah, jaz ključavnica,

kmalu v smeti bom šla!