PLOVBA PO SAVI

Vrniti se moramo daleč v zgodovino. Reka je vedno predstavljala naravno oviro, ki je ločevala. Številni naši predniki so rekam peli slavospeve in prav so imeli. Reka je bila življenje in brez tega življenja ne bi bilo življenja živih bitji.

Številni starogrški zgodovinarji, grški zgodovinarji, antični misleci itd. so pisali o pomenu evropskih rek. Nič drugače ni bilo na drugih delih našega planeta. Za Sumerce sta bila Evfret in Tigris nepogrešljivi reki, Rumena reka za Kitajce, Amazonka v južni Ameriki … Reke so bile tiste, ki so nosile življenje in dajale življenje.

Čez celotno ozemlje Slovenije je bila Sava tista reka, ki je bila izrednega pomena. Po njej je potekala rečna trgovina med severom in jugom, med vzhodom in zahodom. Številni narodi so se vedno znašli, kako z reko živeti in preživeti.

Tu so se rodile številne oblike čolnov in eden izmed njih je tudi tombas. Velik rečni čoln, ki je meril 32 metrov v dolžino in bil širok do 7 metrov. Bil je plitek čoln, zaradi lastnosti reke Save.

Morda zaradi lastnosti reke, morda pa zaradi iznajdljivosti brodarjev in izdelovalcev čolnov. Kdo pa je skozi zgodovino že hvalil vladarja, kateremu je moral plačevati pristojbino. Iznajdljivi brodarji so bili vedno korak pred cesarskim dvorom. Tako so se rodile nove ideje in tudi novi izumi. Ne bi bilo Kranjci zapisani v zgodovino, če ne bi bili znani, zdaj po tem izumu, zdaj po drugemu … vladanje pa so prepustili tistim, ki naj bi to znali ali pa vsaj želeli, da bi to znali … In tako se je rodila naša zgodovina.

Na slikah iz Stare Kaisarjeve suite najdemo prav to: na hribovju mogočni gradovi, spodaj po reki pa bogata rečna trgovina brodarjev …