Pogovorni večer z Lidijo Štefanec

POGOVORNI VEČER Z AVTORICO TREH ROMANOV LIDIJO ŠTEFANEC

Kulturno-zgodovinsko društvo Rusalka je v petek, 16. februarja 2024, pripravilo pogovorni večer z avtorico treh romanov, Lidijo Štefanec. Na prireditev je bila povabljena tudi Vlasta Nussdorfer, nekdanja Varuhinja človekovih pravic, pravnica, državna tožilka in predsednica društva Beli obroč Slovenije. Pogovor je vodila predsednica Društva Rusalka, mag. Minka Jerebič; članica tega društva, Antonija Jereb, pa je prebrala odlomke iz romanov Solze izpirajo bolečino, Tri ure življenja in Lotosov cvet v svetlobi. Za glasbene vložke so zagotovile učenke violine Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje, na klavirju pa jih je spremljala profesorica Vesna Jamšek.

Življenjska zgodba avtorice teh romanov je izredno pretresljiva. Rodila se je v družini, ki jo je zaznamovalo materino nasilje že od ranega otroštva. Oče je tako verbalno, kot neverbalno nasilje samo opazoval in se ni spremenil za prošnje majhne deklice, ko ga je svarila pred materinimi grdimi besedami in še bolj pred udarci. Vse kar je bilo izrečeno iz njegovih ust je bilo, da je bolje, da se mamice ne jezi.

V prvi avtobiografski knjigi avtorica opisuje svoje življenje. Vse od otroštva do današnjih dni. Pisala je pod psevdonimom, zaradi etičnih in moralnih vzrokov. Glavna junakinja je Nina, ki se rodi »po naključju« očetu Marku, ki je v mladosti »letal od cveta do cveta« in imel že enega nezakonskega otroka, a mu mati ni dovolila, da se poroči. Ponovno se je zaljubil v dekle, ki jo je imel resnično rad, in kaj ko je nekoč na pijači spoznal natakarico Meto, ki ga je zapeljala. Ko mu je povedala, da je noseča, jo je odslovil, a njegova mati je bila tista, ki je zapečatila usodo. Poročiti se je moral z Meto. Potem pa se začne kalvarija deklice Nine. Dnevno je bila podvržena klofutam, zmerjanju, obmetavanju s psovkami, težkim delom. Zelo si je želela, da bi postala babica – porodničarka, pa so jo starši s 15 letom poslali delat v tovarno za tekoči trak. Tudi, ko je spoznala fanta svojih sanj in se z njim poročila, ji je mati še vedno nagajala. Delala ji je afere, nad katerimi so se vsi zgražali. Nino je sovražila z dna duše, ne pa tudi njenega brata Andreja. Ta je znal z materjo manipulirati. Po 37. letih zakona se je Nina odločila, da se bo ločila in pričela življenje na novo. Ji je uspelo? Vse to in še marsikaj boste zveli v avtobiografskem romanu.

Drugi roman Tri ure življenja je zapis neizpolnjene večne želje Lidije Štefanec, da bi postala babica. Glavna junakinja Nadja je babica v bližnji porodnišnici. Svoje delo opravlja vestno in z vsem srcem. Poročena je z odvetnikom in ima dva otroka: najstnico Minjo in triletnega sina Kristijana. Večino časa lahko preživi v odvetniški pisarni. Ko se njegova tajnica upokoji, si poišče novo, mlado, čedno dekle, ki živi v isti ulici kot odvetnik. Nadja je bila srčni bolnik, ker je imela izredno veliko dela, tako doma kot v bolnišnici, mož pa ji ni pomagal, se sama ni pazila in zgodilo se je, da je dan pred smrtjo na svet pospremila majhno deklico, ki pa je živela le tri ure. Nadja naslednji dan umre v prometni nesreči, odvetnik ostane sam z dvema otrokoma, ko na vrata potrka …

Tretji roman je Lotosov cvet v svetlobi. Če se je avtorica v prvem romanu poistovetila z likom Nine, v tretjem prizna, da je to ona in zelo natančno opisala odnos med njo in njenim možem. čeprav je bil njen mož prijazna in pridna oseba, je celo življenje pil. Alkohol je bil njegov življenjski sopotnik, s tem pa vse tegobe, ki so zaznamovale Ninino življenje. Tako kot je avtorica v prvem romanu spregovorila o nasilju, ki ga je izvajala mati nad njo, je v drugem priznala, da je 37 let živela z alkoholikom, dokler … Nina zbere pogum in odide od doma v majhno stanovanje. Ko že misli, da se ji bo življenje umirilo, sreča numerologa, ki ji svetuje … Kaj ji je svetoval? Se ji je življenje spremenilo? Odgovore na ta vprašanja dobite, če boste prebrali to knjigo.

V pogovornem večeru je bilo govora o nasilju, njegovem reševanju in o posledicah, ki žrtev zaznamuje za celo življenje. Seveda je treba o nasilju govoriti in ga prijaviti ter si ne zakrivati ​​oči, da ga ne vidimo.

Avtorici čestitamo za pogum, ki ga je zbrala in napisala te avtobiografske romane ter seveda, da svojo življenjsko zgodbo deli med nas in največ opogumlja, da jo je treba ustaviti ven iz začaranega kroga.

Za nami je čudovit pogovorni večer. Avtorici čestitamo za knjižna dela in želimo še nadaljnje literarno ustvarjanje.

Društvo Rusalka