POGUMNO NAPREJ

Občutek imam kot, da bi nas včeraj Minka zbrala na prijetnem klepetu ob Ljubljanici, kjer smo se pogovarjale te in one stvari ter sanjarile o pravljicah, ki so nam jih pripovedovali naši starši: o rečnih nimfah, o mogočnem bogu Savosu, o zgodovini … Iz sanjarjenja se je porodila ideja, ki je po več kot tri urnem pogovoru prišla do spoznanja, da želimo ustvariti nekaj, po čemer bomo prepoznane in po čemer bo prepoznano okolje, v katerem živimo. Če smo se sprva osredotočile le na območje sotočja rek Ljubljanice, Save, Kamniške Bistrice ter potoka Besnice, smo kmalu spoznale, da moramo gledati dosti širše. Tako so naše misli šle daleč v našo preteklost, ko so po tem koncu mesta hodili in živeli Rimljani. Preseljevanje ljudstev je pustilo svojstven pečat in prav tako tudi kasnejša obdobja. Osredotočile smo se na veliko območje nekoč stare prafare Šentpeter.

Pet let je za nami. Tistega majskega večera smo se prav odločile. Naše ideje so danes realnost. Program, ki smo si ga zadale je bil uresničljiv in tudi izveden. Po pridobitvi novega statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture nas je spodbudil v načrtovanje novih projektov. Nič nas ne more ustaviti, gremo naprej, saj vemo, da lahko zastavljene cilje dosežemo.

Vsem članicam in članom društva se zahvaljujem za tvorno sodelovanje. S skupnimi močmi nam ne bi uspelo to o čemer danes s ponosom govorimo in z rezultati našega skupnega dela se lahko pohvalimo. 

Pot, ki je pred nami, je brezmejna. Cilje, ki si jih zastavljamo, sproti dosegamo, zato stopajmo naprej in samo naprej …