praznik Svetega rešnega telesa ali Telovo
OBJAVLJENO: četrtek, 11. junij 2020
Sveto rešnje telo in kri (tudi samo Sveto rešnje telo ali kratko Telôvo) je katoliški praznik, posvečen češčenju Najsvetejšega - evharistije. Praznik svetega rešnjega telesa se tradicionalno praznuje na prvi četrtek po nedelji Svete Trojice (ali 11 dni po binkoštni nedelji). Ker je to v številnih državah delovni dan, se čaščenje s procesijo vedno pogosteje prestavlja na prvo naslednjo nedeljo.
Za ustanovitev praznika ima največ zaslug sveta Julija Lieška, ki je imela vizije, v katerih jo je Bog nagovarjal, da je treba ustanoviti tak praznik. Le-tega je v lokalnem merilu potrdil lieški škof leta 1246. Po Julijini smrti je njeno delo nadaljevala blažena Eva Lieška in leta 1264 je papež Urban IV. (ki je bil prej lieški naddiakon) v buli Transiturus uradno razglasil praznik svetega rešnjega telesa in krvi.
Bistvo praznika je čaščenje posvečene hostije. Po katoliškem verovanju se hostija in vino pri evharističnem obredu na skrivnosten način spremenita v Jezusovo telo in kri - tako, da materialno ostaneta kruh in vino, v substancialnem pomenu pa postaneta Jezusovo telo in kri. Posvečena hostija zato pomeni realno Jezusovo navzočnost in zato kristjanom predstavlja Najsvetejše. Kljub temu kristjani prej niso čutili potrebe po tem, da bi hostijo častili - Jezus je naročil: »Jejte od tega vsi«, ne pa »častite to vsi«. Zato je čaščenje svetega rešnjega telesa v začetku spremljalo nezaupanje. Praznik je še zdaj omejen na Rimskokatoliško Cerkev, na nekatere od vzhodnih katoliških Cerkva, Anglikansko Cerkev in Starokatoliško Cerkev.
Praznovanje svetega rešnjega telesa je tradicionalno povezano s slovesno telôvsko procesijo, ki pa je bila v Sloveniji v času SFRJ skoraj povsod prepovedana. V nekaterih krajih so zdaj obnovili tradicijo, drugod pa izvajajo procesijo le v simbolični obliki (kratek sprehod po cerkvi ali po cerkvenem dvorišču).
Kakor koli že, gre za lep praznik, ki smo si ga Slovenci nekoliko po svoje ukrojili; gre za našo dediščino in zakaj tega nebi ohranjali …
Vir: povzeto po svetovnem spletu
Foto: Minka Jerebič