Prekmurska ljudska noša

Kmetje v Prekmurju so obleko, izdelano iz domačega platna, dokaj splošno nosili do konca 19. stoletja. Navezanost na tradicijo in privrženost beli ali svetlejši barvi oblačil v začetku 20. stoletja nakazuje tedanja zelo izrazita priljubljenost bluz svetlejših barv.

V 19. stoletju so moški nosili krajše in širše platnene hlače ter škornje, ki so segali do kolen. Nad srajco so oblekli telovnik, izdelan iz kupljenega blaga. Nosili so črn klobuk z ozkimi krajci. Posebnost oblačenja fantov ob naboru predstavljajo šopki, ki so jih imeli pripete na levi strani klobuka, iz katerega so jim navzdol vse tja do pasu viseli barvni trakovi. Te trakove so fantje dobili od svojih deklet. Več kot je fant dobil trakov, bolj naj bi ga imela dekleta rada.

Predstavljanje nekdanjega oblačenja Prekmurk je v 20. stoletju dobilo posebno obliko in se oddaljuje od njihovega oblačenja v 19. stoletju. Gre za posebno kostumsko podobo, ki so jo razvile folklorne skupine, obleko pa sestavljajo beli rokavci in široko belo krilo z dvema črnima črtama, pod njim pa močno nabrano spodnje krilo. Predpasnik, telovnik in naglavna ruta so temno ali svetlo modre, rdeče ali zelene barve. Tik pod prsmi imajo pripet šopek poljskih cvetlic, ki ga v odrski postavitvi dajo svojemu izvoljencu ob slovesu.

Prekmurska noša okoli leta 1927                                                              Panonska noša okoli leta 1950

Panonska dekliška noša okoli leta 1950

Čeprav bi marsikdo pomislil, da se je ljudska noša Prekmurja navzela tradicij, ki so prihajale iz sosednje Madžarske, bi lahko poudarili, da do tega ni prišlo. Obdržali so tipične prvine svoje noše, ki se skozi stoletja ni kaj dosti spreminjala. Ostala je preprosta in barvita.

Za konec pa še ena prekmurska pesem:

Mi pa mamo ženiha

Mi pa mamo sneho,

lüšno in veselo,

bopsasa no drajsasa

gostüvanje se slüži.

Mi pa mamo ženiha,

lüšnoga, veselega.

Mi pa mamo drüžbane,

lüšne in vesele.

Mi pa mamo svablice,

lüšne in vesele.

Mi pa mamo svatkinje,

lüšne in vesele.

Mi mamo snehaljo,

lüšno in veselo. 

Mi pa mamo štir kote,

vsakšem koti so gustje.

Vir: Sto narodnih noš na Slovenskem. S. Košak Blumer