Primož Trubar

Primož Trubar (* 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji)) je protestantski duhovnik in pisec.

Trubar je bil osrednja osebnost reformacije na Kranjskem, znan pa je predvsem kot avtor prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku, Katekizma in Abecednika (1550). Od vse protestantske knjižne produkcije v slovenščini je napisal polovico in uredil dve tretjini del. Protestantska književna tradicija je tako močno zasenčila katoliško, da se je morala le-ta nasloniti na protestantska dela tudi potem, ko je s protireformacijo katolištvo prevladalo nad protestantizmom. Zato velja Trubar za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, za osrednji lik slovenske kulturne zgodovine in v različnih pogledih celo glavno zgodovinsko osebnost.

Trubar je večinoma deloval v Ljubljani, kjer je okoli leta 1535 postal pridigar in leta 1542 stolni kanonik. Bil je ustanovitelj ter superintendent (1561-1565) protestantske cerkve na Kranjskem. Leta 1564 je izdal Cerkovno ordningo, cerkveni red. Ker je s tem posegel v pristojnosti deželnega kneza, je bil leta 1565 dokončno izgnan iz Kranjske - obiskal jo je le še enkrat. Zatem je do smrti prebival in služboval v Nemčiji v Württembergu.

Še istega leta se je odpravil v Nürnberg. Vodilni teolog in mestni pridigar Veit Dietrich je postal njegov mentor in pod njegovim vodstvom se je Trubar hitro vključil v luteransko skupnost v mestu. Sredi maja 1548 je dobil službo pastorja v Rothenburgu. Tam si je tudi ustvaril družino z Barbaro Sitar, s katero je imel štiri otroke. Kmalu po letu 1550 je Trubar dobil župnijo v Kemptnu, kjer je deloval med letoma 1553 in 1561. V Bad Urachu je služboval pred odhodom v Ljubljano in se po dveh mesecih bivanja v Ljubljani (1561) vrnil v Bad Urach. V mestu je ustanovil tiskarno za tiskanje knjig v glagolici in cirilici. Po ponovnem izgnanstvu iz Ljubljane zaradi Cerkovne Ordninge je kot superintendent nekaj časa bival v mestu Lauffen in se kasneje ustalil v Derendingenu, kjer je živel in služboval vse do svoje smrti. Pokopan je bil v cerkvi sv. Gala.

Trubar ima v Sloveniji ducat javnih spomenikov, od Murske Sobote in Lendave, Celja, Loke pri Zidanem mostu, Velikih Lašč do Rubij (Sovodnje pri Gorici). Posamezni stojijo v njegovi rojstni vasi, pred cerkvijo, v kateri je bil krščen, v krajih, kjer je bil župnik. Najbolj znan in likovno izjemen je ljubljanski spomenik na robu Tivolija. Predstavlja celo postavnega pridigarja. Fran Berneker ga je izklesal iz marmorja iz Laasa.

Vir: povzeto po svetovnem spletu

Slika: Minka Jerebič