Razgled z ljubljanskega grada – pokrajinski oris s panoramo Joseph Wester

V letu 2020 mineva 92 let, ko je Joseph Wester v drobceni knjigi Razgled z ljubljanskega gradu zapisal: »Prejmejo naj čitatelji v blagovoljno vednost! Dejstvo, da posetnik Ljubljanskega Grada pogreša knjižice in slike, ki bi mu razkazali in pojasnili ves obširni razgled s te vzvišene postojanke, me je napotilo, da sem napisal pričujoče delce. Akademični slikar g. prof. Peter Žmitek pa je v naivno-ponazorjevalni maniri narisal v tušu »panoramo« (svetozor), ki naj predočuje gledalcu vse, kar mu zbuja pozornost, ko motri okolico in daljavo.«

Po uvodni besedi pa je zapisal verz Franceta Prešerna, ki ga je pesnik posvetil Janezu N. Hradeckemu ob 25. letnici njegovega mestnega županstva.

»… za čast in prid in blagorstvo Ljubljane,

Ljubljane, ljubice nebes in sreče!

Ozri se na snežnikov velikane,

ko jih najmlajši žarek zore zlate

pozdravi, k´ iz iztoka post´lje vstane;

daleč okrog poglej ravni bogate,

visocih žit na njih poglej valove,

nje reke breg, okrog zelene trate,

poglej nje čvrste, bistrih glav sinove,

ki vnema v srcih se jim želja sveta,

obrnit´ v domačast vseh zgod osnove …«

Nato pa sledi zapis:

»Vive Augusta Jasonis filia, Argonautarum quies,

Episcopatus sedes, Principum regia, Pietatis fautrix,

Justitiae solium, Musarum Athenaeum & deliciarum pyropust.«

Slovensko, Jože Vester, je tako spoštoval ljubljanski grad, da ga v svoji knjižici piše z veliko začetnico. Grad je tisti, ki se dviga na ravnici in kjer seže pogled daleč na okoli. Za vzhod Ljubljane je tak zapis:

»Okolica in obzor.

1. Kamniški sektor.

… Ozrimo se zopet na Ljubljansko polje! Na Savski ježi se vrste posavske vasi Tomačevo, Jarše, Šmartno, Hrastje, Sneberje in Zadobrova, na vzh. Koncu na znožju rjavega laporskega plaza se skriva Zalog ob Ljubljanici, kjer je bilo do otvoritve Juž. železnice (leta 1849) važno prekladališče za blago, ki so ga vlačile ladje dovažale po Savi navzgor s Hrvatskega, nazaj so pa prevažale kolonijalno in drugo blago, ki so ga dovažali vozniki in tovorniki od Trsta sem in iz gorenjskih krajev. Preko polja teče železniška proga od glavnega kolodvora v premi smeri vzh. v Savsko dolino. Sredi polja na desno stoji dvostolpa cerkev Device Marije v Polju. Spredaj na desno opaziš visoko zidovje umobolnice na Studencu, Fužine z gradom in tvornico za barve, vitki dimnik papirnice na Vevčem in cerkev v Kašljem na znožju Kašeljskega hriba. Na levi od D. M. v Polju opaziš veliko planjavo; to je Ljubljansko vojaško vežbališče.

Kot mogočen zapah sega v Savsko dolino pobočje dolenjskega Zasavja, ki se vrhunči na Jančjem (z dobro vidno cerkvijo); visoki pomoč sev. se zove Ipavčev hrib. Na sev. odrastku Kašeljskega hrbta nad sovodjem Besnice, ki priteka izpod Prežganja, župne vasi na grebenu juž. od Jančjega, opaziš razvalino starega gradu Osterberga, ki je bil nekdaj last slovečih Ostrovrharjev, pozneje pa Erbergov. Vidno je sedlo pri Pečarju, ker se prevali cesta iz Sostrega v Besniško dolino; dalje na desno se vleče hribovje z Babno goro, Taborom in na skrajnem desnem krilu z Malim vrhom. Značilen je rogljati vrh Pogleda, ki je vzh. tovariš dolomitskega Molnika. (Kucelj, Gradišče in Obolno, krasna razgledišča med Višnjo goro, ostanejo očem opazovalca zakrita.) Pač pa kipi na skrajnem E v nebo vrh Kuma, najvišjega vrhunca v Zasavju, sloveča božja pot z dvema cerkvama, priljubljeno planinsko izletišče slovenskih in zagrebških turistov.«

Še zapis iz poglavja »V. Kulturno-zgodovinski pogledi.«:

»… Neme priče o stari fevdalni dobi, ko je naš narod še tlačanil tujemu gospodarju, so razvaline mogočnih gradov, kakor Čušperk in Ortenek na dolenjski, Jeterbeng in Smlednik na gorenjski strani, Stari grad nad Kamnikom in Stari ter Novi grad (Osterberg) nad Zalogom, ter končno Ljubljanski grad sam, ki ima za seboj tisočletno zgodovino prvotno kot palača (Pfalz«) srednjeveških deželnih knezov, pozneje kot vojašnica in jetnišnica, v novejši dobi pa kot velika stanovanjska naselbina.«

»… Tudi Ljubljana sama je domovina več veljavnih rojakov; še slavnejši pa spe večni sen na starem pokopališču pri Sv. Krištofu: Valentin Vodnik, Anton Linhart, Matija Čop, Jernej Kopitar, Janez Bleiweis, Josip Jurčič, Fran Levstik, Anton Aškerc, Josip Stritar, na novem pokopališču pri Sv. Križu pa trojica modernih pesnikov: Dragotin Kette, Josip Murn in Ivan Cankar ter narodni voditelj Janez Evangelist Krek.«

Ob koncu te drobcene knjižice, pa še pisateljev pogled v prihodnost. Takole ja zapisal:

»In kake nade nam zbuja pogled v bližnjo bodočnost? Ljubljana se širi nezadržno vsenaokrog, zlasti na Ljubljansko polje. Ne nastajajo strnjene ulice z visokimi palačami, temveč vrtni okraji z ličnimi vilami in udobnimi malimi hišami; zaokrožena Velika Ljubljana sega od Dravelj do Sela, od Ježice do Viča. Živahen promet z avtobusi veže vse mestne okraje med seboj iz z okolico; ves železniški obrat se vrši z električnim pogonom. Nekje na Posavju je pristanišče za mednarodni aerplanski promet. Ljubljanica je utesnjena med arhitektonsko zgrajene in okrašene obrežne stene, po njih temenu se vlečejo na obeh bregovih moderna šetališča. Na Grad drži razen udobno urejenih poti tudi električna vzpenjača, na Grajski planoti in na Utrdbah so udobna šetališča in odmorišča med skrbno gojenimi nasadi. Tudi na Šmarno goro se lahko povzpneš z električnim dvigalom ali pohitiš nanjo v avtomobilu. Tujci prihajajo trumoma v deželo in v mesto – v žarišče jugoslovanske aplinistike in turistike, ki jim nudi toliko lepega in zanimivega.

Barja v nekdanji obliki ni več: vse je rahla, rodovitna, umno obdelana zemlja, pravcata žitnica Slovenije. V širši okolici se dvigajo visoki dimniki industrijskih podjetij. Sploh priča ves utrip življenja in prometa o podjetnosti, marljivosti in blagostanju prebivalcev.

Da bi bilo kdaj res tako! Qui vivra, verra!«

Pisatelj je zaključil pripoved o razgledu iz ljubljanskega gradu s francosko mislijo, pa bom še jaz zaključila s to mislijo: »Kdor bo živel, bo videl.«

Viri:

Wester, Josip. Razgled z ljubljanskega grada. Mestna občina Ljubljana. Ljubljana, 1929.

Jerebič, Minka. Rečno pristanišče Zalog. TD Zalog. Ljubljana, 2014.