Šinkovčevi dnevi poezije 2022

Šinkovčevi dnevi poezije so posvečeni pesniku Adolfu Šinkovcu - Črtomirju, ki je bil rojen v začetku I. svetovne vojne (30. 1. 1914) na Vojskem pri Idriji, v družini 13. otrok. Njegovo otroštvo je bilo zaznamovano z bližino Soške fronte: bombardiranjem, lakoto, smrtjo bratov in sester, izgubo domačije, ki je pogorela.

Od zgodnje mladosti je vzljubil učenje in knjige ter kmalu prešel k pisanju. Prvo hišno preiskavo je doživel že pri petnajstih letih, ko je policija njegovo pisanje označila kot hud prekršek.

Ob začetku druge svetovne vojne leta 1941 je bil mobiliziran v Italijo na Sardinijo, od koder pa so ga zaradi bolehnosti leta 1942 izpustili. Po vrnitvi se je v domačem kraju srečal z osvobodilnim gibanjem in temu je sledila pot pred Sodišče za zaščito države ter ječa. Ob povratku iz zapora (po zlomu fašizma) je odšel med partizane, tu je dobil partizansko ime Črtomir. Tam je najprej opravljal različna dela, nato pa je bil imenovan za referenta za šolstvo in prosveto v idrijskem okrožju.

Po osvoboditvi je nekaj časa deloval v Trstu, kjer je opravil maturo in se vpisal na ljubljansko univerzo. Nekaj časa je služboval tudi pri MIP v Beogradu.

Od leta 1950 je živel v Ljubljani. Delal je pri Tovarišu (1952-1962), bil urednik pri Cicibanu, bil urednik TV-15 (1962-1971) in revije Borec (1971-1981). Pisal je partizanske in otroške pesmi, zbral pravljice in slovenske odporniške pesmi ter pričevanja o TIGR-u. Napisal je kroniko Vojskega in krajev okrog Snežnika in prevajal iz več jezikov.

Njegove otroške pesmi so nastale v zgodnjih petdesetih letih 20. stoletja, v povojnem času, ko so bila v ospredju predvsem osebnoizpovedna dela za odrasle, otroški pesmi pa se pesniki niso dosti posvečali. Šinkovec je bil med prvimi, ki so opazili praznino v literaturi. V njegovih pesmih zaživi občutje lastnega, zaradi vojne nikoli izživetega otroštva. Kot drugi pesniki in pisatelji tega časa (France Bevk, Branka Jurca in Anton Ingolič ...) je tudi on pesmi v živo prebiral na srečanjih z otroki.

Umrl je 29. 3. 1983 v Ljubljani. Ob spominu na tega literata potekajo vsako leto na Vojskem Šinkovčevi dnevi poezije. Pesniki so razdeljeni v tri skupine: mlajši od 19. let, starejši od 19. let ni pesniki v zamejstvu in po svetu.

Na natečaju sta sodelovali tudi dve članici Kulturno-zgodovinskega društva Rusalka: Metka Jančec Osojnik in Minka Jerebič.

MEGLENO JUTRO

Metka Jančec Osojnik

Nebo je zaspalo.

Na zemljo le iglice bele

zjutraj je z meglo poslalo.

Spokojno počiva

vsak grm, vsak trs,

oblečen v prosojno tančico.

Ker jutro je mrzlo, iskrivo

pokrije vse s tanko meglico.

Nihče ni mogočen,

kot večno nebo,

kot zvezde, ki spijo v daljavi.

Nihče ni kot sonce žareče telo,

kot jutro minljivi smo v svoji naravi.

SREČA OB POGLEDU

Minka Jerebič

Kako velika je sreče zjutraj,

ko odprem zaspane oči,

se zazrem v naravni raj,

v lepoto stvarnikove moči.

Pogled se mi ustavi preko hriba,

kjer jutranja zarja oznanja nov dan,

kjer sonce preganja sivino noči,

kjer narava me vabi v svoj objem.

Kako velika je sreča zjutraj,

ko odprem zaspane oči

in vem, da pred menoj je dan

sreče in topline …

Rusalki na omenjenem natečaju nista bili nagrajeni, toda v društvu smo ponosni na njiju in jima izrekamo iskrene čestitke. Pogum velja.