služabnik Kristusovega Križa

Vzhodno od Ljubljane med naseljema Spodnji in Zgornji Kašelj stoji cerkev posvečena zavetniku sv. Andreju ali kot mu tudi rečejo služabniku Kristusovega Križa. Danes smo se prebudili v hladno jutro, sem pa tja so poplesavale snežinki. Življenje se je za trenutek ustavilo, ko smo zvedeli za potres, ki je prizadel Hrvaško in katerega smo čutili tudi v Sloveniji. 26. marca mineva 509 let od katastrofalnega potresa, ki je prizadel Kranjsko. Takrat je umrlo več kot 15.000 Kranjcev. Sledilo je katastrofalno leto, polno dežja, poplav in nato še suša. Ljudje so trpeli, a so preživeli in v zahvalo so zgradili v Kašlju cerkev. Letos praznuje 500 letnico.

Objavljamo zapis iz prihajajoče knjige Sveti Andrej, prosi za nas:

Marsikdo se danes sprašuje, zakaj je prav sv. Andrej tisti zavetnik cerkvice v Sp. Kašlju, kateremu so izrekli naši predniki to čast, da so jo posvetili njemu. Lahko bi ugibali, da iz dveh razlogov. Prvi je vsekakor ta, da je zavetnik ribičev, drugi razlog pa ta, da je zavetnik brodarjev.

Tako ena, kot druga varianta je verodostojna. Da je prišlo do tega, da se zgradi cerkev Sv. Andreja na tem območju pa je temu botrovalo tudi dejstvo, da so v bližini pristanišča našli posmrtne ostanke in grobove, ki so bili še iz časa Rimljanov na našem ozemlju. Verjetno je ena od variant ta, da se na tem svetem mestu postavi cerkev, druga varianta pa je ta, da je bila Ljubljana oziroma Habsburška monarhija, ki jo je vodil cesar Maksimiljan, v letih 1508 do 1516 v vojni z Benetkami. Ljubljančani so si takrat s strani cesarja pridobili številne koristne privilegije, katerim je bil naklonjen tudi škof Krištof Ravbar.

Ne smemo pozabiti, da je proti koncu vojne izbruhnil tudi velik slovenski kmečki upor. In kot, da ne bi bilo že vsega dovolj, lahko beremo iz starih zapisov, da je v tem času narava pokazala svojo moč in v močnih neurjih ter posledično povodnjih uničila naravo in preproste ljudi prisilila v veliko lakoto.

Zgodovinar Ferdo Gestrin omenja velik rušilni potres, ki je bil leta 1511 v Ljubljani. Vsa tri naselja okoli trgov pod Grajskim hribom so bila zelo poškodovana, najbolj pa je bilo poškodovano Šentpetrsko predmestje s številnimi vasmi na vzhodu. Omenja se, da sta takrat bila Ljubljana in vzhod popolnoma porušena, po potresu pa so sledili številni požari, ki so uničili celotne vasi.

Hišice v mestu pod Grajskim hribom in na podeželju so bile takrat zgrajene iz lesa, v največjem bivalnem prostoru pa je bilo odprto ognjišče. Zato se ne gre čuditi, da je prišlo do tako množičnega požara.

Prav tako Gestrin omenja, da so po tem potresu in požaru bili uničeni številni uradni dokumenti, ki so pričali o naši zgodovini. Mesto so začeli graditi na novo. Hiše so bile zidane s skalami in tudi z opekami. Material zanje so vozili iz Kašeljskega hriba in tudi iz okolice reke Save.

Stare, večinoma lesene hiše so zamenjale zidane in združevali so po več nekdanjih meščanskih hiš v enotna pročelja. Graditi se je začel jezuitski samostan, številne palače in številne cerkve. Takrat je bila postavljena tudi stolnica. Zanimivo iz tega obdobja je, da so se na cerkvenih zemljiščih začele postavljati ure.

Gradnja hiš se je pričela tudi v Zalogu, Sp. Kašlju in Zg. Kašlju. Večinoma so bile to zidane hiše z večjih skal, ki so jih dobili v Kašeljskem hribu, nekateri pa so si jih napeljali tudi iz reke Save. Prav tako so si prebivalci napeljali veliko količino peska in mivke, ki so ju rabili pri gradnji.

Potres se je zgodil v spomladanskem času, saj se omenja, da so mesto in vasi gradili vse do hude zime, ki je sledila.

Ob vaseh so si krajani postavljali začasna bivališča, nato pa začeli z deli. Problem je bil tudi, ker je bilo v vasi malo moških, saj so se mnogi borili za cesarja v Beneški republiki. Po hudi zimi so sledile poplave, poletje je bilo zelo mokro, zato so kmetje pridelali izredno malo hrane.

Iz vsega tega bi lahko sklepali, da so prebivalci Zaloga, Zg. in Sp. Kašlja postavili cerkev v zahvalo, da so se srečno vrnili iz bojišč ter premagali tako lakoto, kot tudi vse naravne katastrofe.  

Cerkev, ki so jo postavili je bila enokrilna. Predvideva se, da so z deli pričeli v letu 1513 in nekako zaključili 1520, ko jo je ljubljanski škof Natalis de Turre posvetil. Manjši turn so začeli postavljati po letu 1520. Oltarji naj bi bili izdelani v rezbarski delavnici nekje na Kranjskem, ki so večinoma oskrbovali cerkve v Ljubljani in okolici.

Cerkev sv. Andreja je bila podružnična cerkev Device Marije Vnebovzete na polju. V njej je bila sveta maša le dvakrat na leto in sicer v začetku septembra, ko se je obhajala Kašeljska nedelja in 30. novembra, ko so vaščani obhajali god sv. Andreja.

Na poljsko žegnanjsko nedeljo, 12. oktobra 1975 smo lahko v Oznanilih Device Marije Vnebovzete v Polju prebrali:

»Nova župnija sv. Andreja Kašelj – Zalog

Čez osem let, to je leta 1983, bo preteklo ravno dvesto let, odkar se je od prafare sv. Petra v Ljubljani odcepila nova župnija Device Marije v Polju. Stari zapiski vedo povedati, da je nova župnija štela 261 hiš 1172 duš. Ob stopetdesetletnici ustanovitve je imela župnija v enajstih vaseh približno pet tisoč prebivalcev. V zadnjih štiridesetih letih se je to število potrojilo.

Že pred drugo svetovno vojno so nameravali v Zalogu zgraditi cerkev, kar pa je vojna to preprečila. Ohranjen je celo načrt  predvidene nove cerkve.

Zaradi hitro naraščajočega prebivalstva se že nekaj časa čuti potreba, da se ustanovi nova župnija. Ker v Zalogu ni potrebnih bogoslužnih prostorov, bo kot župnijska cerkev nove župnije podružna cerkev sv. Andreja v Kašlju, za župnišče pa pripravljamo nekdanjo mežnarijo.

Nova župnija bo obsegala naselja Zalog, Spodnji Kašelj in del Zgornjega Kašlja. Prosimo prebivalce Zgornjega Kašlja, da bi nam pomagali določiti mejo med župnijama Ljubljana Polje in Zalog-Kašelj. Z ozirom na to, kam hodijo otroci k verouku, predlagamo, da bi ostale v župniji Ljubljana Polje hiše do kapelice pri transformatorju. Seveda bomo upoštevali vaša mnenja in predloge.

Predvidno je, da bi bila nova župnija ustanovljena z novim letom 1976.

Kot duhovna priprava na ustanovitev nove župnije bo obnova misijona, ki bo od 18. do 21. decembra. Prav pa je, da se te važne zadeve spominjamo tudi v svojih molitvah.«

Župnijo je ustanovil nadškof dr. Jožef Pogačnik 28. decembra 1975, ko jo je slovesno razglasil v kašeljski cerkvici, ob 10. uri na slavnostni maši.

Župnija je nastala iz župnije Ljubljana Polje. Prvi župnik je bil Franci Frantar, ki je takoj začel priprave za gradnjo nove cerkve, ki pa v tistih razmerah ni bila mogoča. Po samostojnosti Slovenije pa se je začelo premikati in počasi se je izrisovalo, kje naj bi bilo novo središče. Kašeljska cerkvica s pripadajočim župniščem je bila premajhna za vse potrebe župnije. Rešitev se je pokazala v Zalogu poleg šole in vrtcev. Na Mejačevem vrtu je začel nastajati nov pastoralni center. Sedež župnije je iz Spodnjega Kašlja prenesen v Zalog, kjer stoji nova cerkev Angelov varuhov od leta 1999.

Foto: cerkev sv. Andreja v Kašlju; Župnija Zalog - Sp. Kašelj

Foto: cerkev sv. Andreja v Kašlju; Slovenski etnografski muzej

Foto: glavni oltar sv. Andreja v župnijski cerkvi v Makolah; M. Jerebič