Štajerska ljudska noša

Štajerska ljudska noša je odraz, da so med ljudmi dolgo časa ostale priljubljene nekatere starejše krojne in oblačilne prvine, predvsem pa se je na Štajerskem zelo močno razvila podoba nekdanjega oblačenja, ki jo zaznamujejo modri predpasniki. Slednje so Štajerci res nosili, a so bili predmet vsakdanje rabe in ne pražnje.

Moški na fotografiji nosijo belo srajco in temne hlače, izdelane iz volnenega blaga, škornje, telovnik in klobuk ter predpasnik modre barve. Glede na to, da so na Štajerskem še danes močno žive pustne šege in navade, si plesalci in plesalke v svojih plesnih postavitvah nadenejo tudi pustne maske. Mnogokrat se vloge spola zamenjajo, tako da si moški nadenejo žensko masko, dekleta pa moško.

Ženske kostume sestavljajo obleke različnih barv: zelena z rdečim trakom, modro krilo z roza životkom, belo krilo z belo bluzo ipd. Na glavi nosijo belo ruto, spredaj prekrižano in vezano zadaj, v kito pa imajo vpleten rdeč trak. Nosijo visoke škornje in rdeče nogavice.

Kot dokazujejo to nekatere noše, so se mnoge zgledovale po sosednjih pokrajinah, ki obdajajo Štajersko. Pa si jih oglejmo:

Štajerska noša okoli leta 1927                                                       Prleška noša iz Ljutomera okoli leta 1950

Noša iz Dravskega polja okoli leta 1950                                            Noša na Ribnici na Pohorju konec 19. stoletja

Ženska poročna obleka iz Laškega konec 19. stoletja in                    Moška noša v Gorici pri Slivnici leta 1913 in

moška poletna pražnja obleka iz Kozjega konec 19. stoletja              ženska pražnja obleka v Jurkloštru leta 1912

Noša iz Lukarije, Dornave okoli leta 1950                                       Žanjica v Bučah konec 19. stoletja

Noša hribovcev iz okolice Podčetrtka, začetek 19. stoletja                Moška pražnja noša iz Slovenske gorice okoli leta 1808

Kmečka noša iz Savinske doline, začetek 19. stoletja                      Štajersko kmečko dekle v pražnji noši okoli leta 1811

Ženska zimska oblek iz Gorice pri Slivnici pred I. sv. vojno               Fantovska poletna pražnja obleka iz Razbora pred I. svetovno vojno in

                                                                                                   obleka grabljice iz Lesičnega pred I. sv. vojno

Moška zimska pražnja obleka iz Kozjega konec 19. stoletja in

nevestina obleka iz Koprivnice konec 19. stoletja

Ob različnih dogodkih, ko je preprosto ljudstvo nosilo ljudsko nošo, so se ohranile številne ljudske pesmi značilne prav za tisto pokrajino ali pa za praznik, ki so ga vi tistem času praznovali. Ena izmed takšnih je pesem o očetu, ki kot glava družine mora razrezati potico. Tako pravi:

Očka starešina skrbi s pogačo ima

Očka starešina                                Režte jo po sreidi,                                Režte jo per krajci,

skrbi velike ima,                             bomo dali kej soseidi,                           bom nesu svoji frajlci,

dejte nož mu oster,                         le naukol, le naukol,                             le naukol, le naukol,

da bo pogači mojster.                      da bo vsem po volj!                             da bo vsem po volj!

Vir:

povzeto po svetovnem spletu in

po knjigi Sto narodnih noš na Slovenskem, S. Košak - Blumer