STARA HIŠA
OBJAVLJENO: sobota, 30. marec 2019
Ponedeljek – vožnja mimo stare hiše …
Torek – vožnja mimo stare hiše …
Sreda – vožnja mimo stare hiše …
Četrtek – vožnja mimo stare hiše …
Petek – vožnja mimo stare hiše …
Leta in leta – vožnja mimo stare hiše …
Žgoče sonce, hladna zima, žled, dež … stara hiša je klonila teži narave …
Pa je bilo vredno? Danes nas stene hiše in dela gospodarskega poslopja spominjajo na nekoč veliko gospodarsko poslopje. Zunaj je še nekaj starega orodja, tudi zapuščen traktor iz 60. let prejšnjega stoletja se še najde. Dvorišče je zaraščeno s plevelom in drevjem … Vse propada …
Leto za letom … pa nikomur ni mar; pešci opozarjajo na nevarnost, občinskim veljakom to ravno ni v ponos, a nihče ničesar ne stori …
Pa se zazrimo malo proti Kamniškim planinam. Vijugasta pot nas pripelje do najvišje točke prelaza Črnivca, nato pa se spustimo proti Gornjemu gradu. Peljemo se mimo številnih kmetij in počasi zagledamo cerkev Nove Štifte … samo še ovinek in ozremo veliko baziliko v Gornjem gradu. A, naša pot pelje le lučaj stran, če mostiček in odpre se nam nov svet.
Na vogalu stoji mogočna stara kmetija. Pred njo, tako kot se spodobi velika hiša. Človek takoj pomisli, da je bila tu res velika, bogata kmetija, ki bi se znašla v ruševinah, tako kot ta, ki jo vsak dan srečuje … pa ni. Zagnani člani Zavoda Stanislava so jo rešili pred propadom. Danes je hiša čudovito prenovljena. V njej je razstava kamnin iz bližnje jame, ki jih dopolnjujejo stari predmeti in kaktusi. V ostalih prostorih so bivanjski predmeti, ki spominjajo na življenje v 19. stoletju.
Hiša je polna cvetja, pa ne pravega, živega, pač pa cvetja izdelanega iz različnega materiala, papirja, volne, niti, porcelana … Toda tudi to še ni vse. Se še spominjate, kako so nekoč po cerkvah delili podobice … Prav teh je ogromno razstavljenih tudi v teh hiši.
Leto 2019 – nov čas nov izziv. Tega se zavedajo tudi v Zavodu Stanislava. Ob velikonočnem času so pripravili čudovito razstavo na to temo. K sodelovanju so povabili številna društva, tudi posameznike in človek ima kaj videti …
Pozno zvečer se vračam v Ljubljano, peljem se po cesti mimo stare hiše, kjer ruševine govorijo neko drugo zgodbo, zgodbo nekega časa, zgodbo … Zakaj? Zakaj ni tako kot v Gornjem gradu? Zakaj …
