Starost, kaj je to?

Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je starost dobe v človeškem življenju od zrelih let do smrti. O starosti začnemo govoriti, ko se upokojimo in ustavimo v tretjem življenjskem obdobju. Seveda ne smemo pozabiti na primerno starost za vstop v šolo, pa gimnazijo, fakulteto, pa o starosti, ko iščemo prvo zaposlitev. A, tokrat bom govorila o tistih prvi starosti, ki pridejo na jesen življenja.

V Kulturno-zgodovinskem društvu Rusalka je polovica članic, ki so že prestopile prag jeseni življenja. Pa kljub temu so po srcu mlade, vesele, zgovorne … in seveda polne znanja o rimah, pisanju oziroma opisovanju dogodkov, ki bi jih tonili v pozabo, pa jih zapišejo na list papirja, pa ostane; listi se zložijo: drug za druge, dodajo se fotografije ali slike in nastane knjiga, ki je trajna.

Pred epidemijo smo člani društva sodelovali na dnevih Medgeneracijskega sožitja v Ljubljani na gospodarskem razstavišču. Predstavili smo se s poezijo in dramsko sekcijo. Bilo je nadvse lepo in letos smo bili ponovno povabljeni.

Lepo je bilo, sprehod na Gospodarskem razstavišču med mizami, kjer so se predstavljala društva, v dvorani kjer so nastopali pevski zbori, pa v drugi dvorani, kjer se je brala poezija.

Ko se človek sprehaja po razstavišču, opazuje ljudi, ki vsi hitijo sem ter tja ter predstavljajo svoje izdelke, se lahko vpraša: »Starost, kaj pa je to?« To je samo nek pojem, ko gre naš korak malo počasneje, toda v srcu. smo še mladi in vitalni ter zmoremo marsikaj, kar smo v aktivnem delu svojega življenja potisnili ob stran. Tako je tudi prav.

Živela Jesen življenja …