SVEČNICA

Praznik Svečnice ali Gospodovega darovanja, je krščanski praznik, ki se obhaja 2. februarja, 40 dni po božiču in je zadnji dan božičnega časa. Ime izhaja iz tradicionalnega blagoslavljanja sveč po cerkvah. Obred pa je spomin ta dan, ko sta Marija in Jožef novorojenega Jezusa odnesla v jeruzalemski tempelj in se Bogu obredno zahvalila za sina.

Na Slovenskem je navada, da so do tega dne domovi okrašeni z božičnimi smrečicami. Poleg stojijo jaslice. Tega dne se tako okrašeno smerečico in jaslice podrejo. Ob tem naj bi se pele svečniške kolednice.

Praznik, ki ima poganski izvor. Na Slovenskem je že dolgo zasidran kot del cerkvenega leta. Tega dne obhajamo spomin Marijinega očiščevanja, pa tudi njenega srečanja s Simeonom. Zgodba pripoveduje, da je Marija štirideseti dan po rojstvu Odrešenika smela priti v tempelj. Tam je srečala častitljivega starčka Simeona, ki je spoznal, da je dete v njenem naročju Mesija.

Danes obhajamo svečnico predvsem kot praznik luči pred nastopom svetnikov – pomladnikov. Obhajamo jo v dneh, ko so dnevi že malenkost daljši in je že slutiti prihajajočo pomlad. Slednja prinaša več luči, po kateri so nekdaj hrepeneli vso dolgo zimo.

Sveča oziroma luč ima velik simbolni pomen: ponazarja prazničnost in razsvetljenje teme duha ter kristjana opominja, da mora biti otrok luči.

Redovnice in redovniki ta dan praznujejo dan Bogu posvečenega življenja. To je dan zahvale, molitve za svetost, premišljevanja in medsebojnega srečanja.