Svetovni dan čebel - 20. maj

Slovenci smo čebelarski narod, čebelarjenje ima v Sloveniji poseben status kmetijske dejavnosti. V Sloveniji je zato zavedanje o pomenu čebel in skrbi zanje na visoki ravni.

Čebelarska zveza Slovenije je v preteklosti začela z več projekti, kot so medeni zajtrk, čebelarski krožki in sajenje medovitih rastlin, ki jih je javnost dobro sprejeta. Leta 2014 je dala pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel.

Ob zavedanju pomena ohranjanja čebel in čebelarstva, se je Vlada Republike Slovenije odločila, da podpre projekt svetovni dan čebel in se s tem zavezala, da bo izvedla vse formalne postopke za praznovanje tega dne.

V Sloveniji je čebelarstvo pomembna kmetijska dejavnost, ki ima dolgo in bogato tradicijo.

Zato tudi nič presenetljivega, da imamo Slovenci v Radovljici svoj Čebelarski muzej, slovenski čebelarji pa se na lokalni ravni povezujejo v lokalna društva, ki delujejo v okviru Čebelarske zveze Slovenije.

Čebelarstvo v Sloveniji uživa mednarodno priznanje zaradi svojih posebnosti, kot so edinstvene panjske končnice in tradicionalni panji.

Sredi 18. stoletja so se pojavili edinstveni pobarvani leseni čebelji panji z motivi ljudskega pripovedništva, t. i. panjske končnice. Te prave galerije ljudske umetnosti na prostem pomagajo čebelam pri orientaciji, čebelarjem pa so v pomoč pri ločevanju med čebeljimi družinami.

Večina slovenskih čebelarjev za čebelarjenje uporablja tradicionalni panj, t. i. panj AŽ, ki se je razvil pred več kot sto leti. Tradicijo čebelarjenja so slovenski čebelarji nadgradili v čebelarski turizem.

Apis mellifera carnica, znana tudi pod imenom kranjska čebela (ali kranjska sivka), je avtohtona slovenska podvrsta čebele, ki slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem občutku za orientacijo. Poleg tega jo odlikuje tudi delavnost, dolgoživost ter bujen spomladanski razvoj. Ker se je sposobna uspešno braniti pred škodljivci in ker je nežna do čebelarjev, je zelo cenjena. Ta čebela, ki je simbol trdega dela in praktične modrosti, je druga najbolj razširjena vrsta čebele na svetu, v Sloveniji pa je zaščitena kot avtohtona podvrsta.

Zakaj praznujemo 20. maj Dan čebel – tega dne se je rodil Anton Janša, slovenski slikar in čebelar (* 20. maj 1734, Breznica na Gorenjskem, † 13. september 1773, Dunaj).

Anton Janša je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden najboljših poznavalcev čebel. Akademsko izobraženi slikar je deloval kot prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru.

Čebelarji imajo tudi svoj pozdrav: Naj medi.

Vsakemu posamezniku in celotni družbi je treba položiti v srce: »Če ne bomo spoštovali narave, čebel, ne bomo imeli toliko biserov, kot jih premore Slovenija …Spoštujmo naravo.«

Vir: iz svetovnega spleta

Foto: Minka Jerebič - gledališka predstava o življenju in delu Antona Janša, Dol pri Ljubljani, januar 2020