Svetovni dan intelektualne lastnine – 26. april

Pod pojmom intelektualna lastnina se šteje vse, kar je nekdo naredil in s tem se mu mora priznati, da je avtor tega, kar je naredil. Poznamo tri sklope intelektualne lastnine: avtorske in sorodne pravice, industrijsko lastnino in druge pravice. Pa si preberimo nekaj o teh pojmih:

Industrijska lastnina:

»Dejstvo je, da je intelektualna lastnina pomemben del človeškega obstoja, saj je poznana in priznana že več kot 500 let. Prvi patentni zakon tako sega v leto 1474, ko je Beneška republika zahtevala prijavo novih izumov Republiki, s čimer je le-ta izume ščitila pred morebitnim ponarejanjem. S časom se je intelektualna lastnina razvijala, in zdaj predstavlja enega od temeljev za uspešno poslovanje in napredek.

S pojmom intelektualna lastnina opredeljujemo izdelke, ki so nastali kot plod človeškega intelekta in razmišljanja. Ker je prisotna na vseh področjih, umetnost, znanost in gospodarstvo, je ni možno poenotiti, zato jo delimo na avtorske pravice in industrijsko lastnino, med katero spadajo patenti, modeli, znamke, geografske označbe in dodatni varstveni certifikati. Področje industrijske lastnine v Sloveniji ureja Zakon o industrijski lastnini (ZIL), avtorsko pravo pa narekuje Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah.

Za vsa podjetja je izredno pomembna prepoznavnost, ki jim posledično omogoča uspešno poslovanje in nadaljnji obstoj. Za vsak izdelek, storitev ali ime je potrebno vzpostaviti zaščito, da ne pride do kraj ali zamenjav z drugimi, podobnimi izdelki/storitvami na tržišču. Bolj kot je podjetje majhno, bolj mora ščititi svoje ime in proizvode, saj so majhna podjetja najlažji plen za večje tekmece, po drugi strani pa mora postati prepoznavno na tržišču in si omogočiti razvoj in rast. To velja za vsa podjetja, predvsem pa za tista, katerih konkurenca je na tržišču največja. Z vse večjo internacionalizacijo, dostopnostjo na internetu in povezanostjo s svetom se odpirajo nove možnosti izkoriščanja in kraj, saj je kontrola nad izrečenim in predstavljenim vse težja.

Zaščita intelektualne lastnine je torej vse bolj aktualna tema, saj le-ta pomaga pri:

• preprečevanju tekmecem, da bi kopirali ali posnemali izdelke oziroma storitve podjetja;
• izogibanju nepotrebnim investicijam v raziskave in razvoj ter marketing;
• postavitvi identitete podjetja preko znamk in trženja;
• pogajanjih za licenciranje, franšize ali druge pogodbe;
• povečanju tržne vrednosti podjetja;
• finančnem stanju podjetja;
• povečanju kapitala in možnosti financiranja;
• dostopnosti novim tržiščem;
• ocenjevanju stanja raziskovanja in razvoja; in
• ocenjevanju dela zaposlenih in podjetij.«

Tako pravijo v podjetju Patentni bilo o industrijski lastni, pa si poglejmo še zapise o avtorskih in drugih pravicah:

Avtorske in druge pravice:

Intelektualna lastnina se nanaša na vrsto lastnine, ki izvira iz človekovega intelekta oz. razuma. Intelektualna stvaritev je kot takšna neopredmetena. Kadar je opredmetena, jo lahko imetnik pravice komercialno izkorišča.

Varstvo avtorskih pravic ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, temeljne značilnosti in načela pravic industrijske lastnine pa so urejene z Zakonom o industrijski lastnini. Pravice industrijske lastnine temeljijo na naslednjih skupnih načelih:

• Izključnost: Pravic ne sme nihče izkoriščati brez soglasja njihovega imetnika.
• Varstvo: se nanaša zgolj na gospodarsko dejavnost. Osebna ali katerakoli negospodarska uporaba je prosta.
• Teritorialna narava: Pravice so veljavne samo v tisti državi (ali območju), v kateri so bile podeljene.
• Časovna omejitev: Za pravice industrijske lastnine (razen znamke in geografske označbe) velja, da postane po izteku zakonsko predpisane dobe predmet varstva javna dobrina in ga lahko vsak svobodno komercialno izkorišča.

Druge pravice:

Obstajajo še druge t. i. sui generis pravice, ki jih uvrščamo med ostale pravice.

Ko nekaj prepišemo iz knjige, interneta, citiramo po kom itd., potem nas naj ne bo sram, da napišemo vir, kjer smo to dobili. Nekdo, ki je avtor tega, je vložil veliko svojega znanja, da je zapisal zapis. Naj ne bo nas sram, da smo prebrali neko knjigo ali kaj drugega ter prišli do tega zapisa. Citiranje zapisa je pohvala avtorju, za nas same pa, da smo tako razgledani, da vemo, kam pogledati in kje najti tisto kar smo želeli in s tem postali pametnejši. Če bi vsi tako razmišljali, ne bi prihajalo do takšnih zlorab, ki smo jih vsakodnevno priča. Če nekaj ni moje, pač ni moje, zato napišimo kje smo dobili in avtorja. Svet bo takoj lepši.

Ob koncu: Tale zapis ni »zrastel na mojem zelniku«. Pred menoj je to nekdo napisal in objavil na svetovnem spletu. Moj prispevek je le zadnja misel in zato bi bil velik »greh«, če bi se podpisala pod nekaj, kar ni mojega … Prepričana sem, da bo to kdo prebral in se zamislil. Če vsaj en razume, je moj namen dosežen.

Viri:

(https://www.patentni-biro-af.si/kaj-je-intelektualna-lastnina.html)

(http://www.intelektualna-lastnina.si/)