V spomin: Nežka Andrejaš

Nežka Andrejaš se je rodila 21. januarja 1941 v majhni hribovski vasici Planina nad Podbočjem pri Kostanjevici, na god sv. Neže in po tej svetnici je dobila majhna deklica tudi ime. Pri štirih letih je ostala vojna sirota brez obeh staršev in doma. Nižjo gimnazijo je obiskovala v Krškem. Za šolski časopis Klasje je kot učenka napisala prvi pesmi, ki sta bili posvečeni njeni pokojni materi.

Pisanju pesmi se ni posvečala vse do upokojitve leta 1998. Le kdaj pa kdaj je še napisala kakšno posvetilo za razne priložnosti. Ko je na vrata potrkala jesen življenja, so se pesmi izpod peresa Nežke vsakodnevno rojevale. V njih je avtorico pogosto zaneslo na njeno težko preživeto otroštvo, a vendar z lepimi spomini na babico, ki ji je nadomeščala starša. Babica je bila preprosta kmečka ženica, ki je bila za tako odmaknjen kraj zelo izobražena, izvirna v besedah in z velikim posluhom za glasbo. Mala Nežka je podedovala to sposobnost pesnikovanja po svoji babici Neži, ki je tudi rada kaj napisala, če je le imela pisalo in papir.

Nežko je po končani poklicni šoli v Krškem življenjska pot pripeljala v Ljubljano, kjer si je ustvarila družino. Leta 1976 se je z možem in dvema hčerkama preselila v hišo v Trzin. Tu je dobila tudi redno zaposlitev in delo opravljala vse do upokojitve.

Po upokojitvi se je Nežka včlanila v Društvo upokojencev Trzin in se vključila v takratni Pevski zbor Žerjavčki. Večkrat je napisala kakšno pesem, ki jo je na prireditvah tudi prebrala. Potem so se njene pesmi začele kar množiti. Piše jih vsak dan in vedno več jih je. O vsem, kar je videla in doživela, bi Nežka lahko napisala pesem.

Pesmi so bila njena tolažba in hkrati razvedrilo. Društvo upokojencev Trzin je izdalo dva zbornika pesmi, v katerih je tudi šopek njenih pesmi. Pesmi je objavljala še v reviji Vzajemna in na portalu Pesem.si. Napisala je tudi več partizanskih pesmi za Društvo Cankarjeva brigada, za kar je prejela priznanje »Ivana Cankarja«.

Nežka je bila zelo aktivna članica Kulturno-zgodovinskega društva Rusalke v Zalogu pri Ljubljani. V društvu imamo raznovrstne dejavnosti in številne kulturne prireditve. Ena izmed takšnih prireditev je bila tudi Mednarodni dan materinega jezika. Prijateljica Marija je Nežko na ta dogodek pripeljala in tu je recitirala svojo prve pesem Planika. Ni bila to edina njena pesem. Njene avtorske pesmi so preproste, lahko razumljive in čutne. Nežka je vesela, če s svojo poezijo komu polepša trenutek življenja; a s svojo prisotnostjo ga lepša vsakemu v društvu,  radi smo jo imeli …

Na vseh dogodkih društva je aktivno sodelovala in bila kot starosta v društvu v ponos vsem članom društva. Leta 2019 je društvo izdalo pesniško zbirko Vrelec poezije šestih članov društva. Med njimi je bila tudi Nežka, ki je pesniško zbirko obogatila z več pesmimi. Leta 2020 pa smo v društvu izdali njeno samostojno pesniško zbirko Spomini preteklosti. Lansko leto je prispevala svoje pesmi za tematsko publikacijo Ples rusalk.

Letos, pa kot, da bi vedela, da se poslavlja s tega sveta, je že posredovala pesmi, ki jih še nismo objavili, a jih bomo v letošnjih publikacijah. To je bila tudi ena izmed Nežkinih lastnosti, da je vedno bila točna in se držala dogovora.

Sobota, 12. marca 2022, je bil sončen dan. Veter je popihaval sem ter tja in povzročil hlad. Daleč od doma, daleč o krajev, kjer rastejo Nežkine najljubše cvetlice, planike, pa je prenehalo biti njeno srce. Odšla je z nasmehom na obrazu; z nasmehom, s katerim je razveseljevala ljudi okoli sebe.

Rusalke so se zbirale ob tolmunih in poplesavale svoj čarobni ples. Med njimi je bila tudi rusalka Nežka ... V soboto, na dan sv. Gregorja, ko se ptički ženijo, pa je Nežka zaplesala svoj zadnji zemeljski ples in za vedno odšla v naročje reke, kjer jo je pričakal Bog Savus ...

Nežke ni več med nami. Ostali so spomini na nasmejano ženico, ki jo je bila sama ljubezen; ostale so pesmi, ki bodo večno živele.

Draga Nežka, v naše društvo si prinesla sonce, saj si bila sonce. Za teboj bo ostala praznina, a spomini nate, na tvojo ljubezen in dobroto, bodo ostali. Ti nam bodo ogrevali spomin nate.

Počivaj v miru …