V stilu

Razmišljanje o Veliki noči in s praznikom povezanih običajih:

Velika noč obsega posebno praznovanje, ki ga imenujemo velikonočno tridnevje. Na velikonočni (veliki) četrtek se kristjani spominjajo zadnje večerje. Velikonočni (veliki) petek je posvečen Jezusovi izdaji, obsodbi ter trpljenju in smrti na križu. V soboto, na velikonočno vigilijo in na velikonočno nedeljo kristjani praznujejo Kristusovo vstajenje, s katerim je Jezus premagal smrt. Velikonočno tridnevje predstavlja višek vsega cerkvenega leta. Tridnevje izvira iz judovskega praznovanja »pashe«, pri katerem Judje slavijo rešitev svojih prednikov iz egiptovske sužnosti. Cerkev vidi v judovskem pashi starozavezno predpodobo velikonočnega praznika, s katerim se izpostavlja moč Jezusove smrti na križu, njegovega vstajenja in odrešenja.

Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja, verjamejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa tudi odpuščanje grehov in upanje na vstajenje po smrti oz. posmrtno življenje v raju. Velikonočne tradicije so v veliki meri od države do države ali celotne pokrajine koristne.

Na veliko soboto duhovnik zjutraj blagoslovi (pogovorno žegna) velikonočni ogenj, ki ga ponekod verniki s posušenimi lesnimi gobami raznosijo na svoje domove, kjer z njim blagoslovijo prostore in/ali z njim zakurijo kurišča, na katerih se zatem pripravljajo jedila za velikonočni zajtrk. Na velikonočno soboto se verniki zbirajo pri božjem grobu in premišljujejo njegovo trpljenje in smrt. Na ta dan duhovniki blagoslavljajo jedila, ki jih verniki prinašajo k blagoslovu in so pripravljeni za nedeljski velikonočni zajtrk. Tudi v Sloveniji imajo določeno krščansko simboliko suho meso, ki simbolizira Jezusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, kruh in ostala peciva pa trnjevo krono pri Jezusovem trpljenju na križu. Kristjani se spominjajo dogodka, ko se je Jezus po svojem vstajenju prikazal apostolom in z njimi jedel.

Praznik sam ima podlage v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi Vuzem. Ker je Kristus vstal iz groba podobno, kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.

Zapis ponazarja uradno poimenovanje praznika Velike noči in praznovanja. Kako pa je v resnici? Danes si praznik vsake družine ustvari na svoj način. Pirhi so pobarvani z različnimi barvami, prav tako poznamo tehnike okraševanja. Okusi poti in kruha so zelo različni, prav tako hren. Tega poznamo številne okuse.

Ne smemo pa pozabiti prazničnih pogrinjkov in pa aranžmajev, ki jih ob tem pripravimo. Tako smo se v Kulturno-zgodovinskem društvu Rusalka udeležili Turističnega društva Tabor in skupaj ustvarili velikonočne dekoracije. Te pa so prečudovite – le navdih je treba imeti …

Praznik je tako lahko ustvarjalen dogodek, na katerega se predhodno pripravimo in ko je tu, imamo lepo v krogu dekoracij, katere smo ustvarili sami. Tako kot se sami dobro počutimo, se bodo počutili tudi naši gostje ...

Lepo praznovanje Velikonočnih praznikov.

Besedilo povzeto po svetovnem spletu

Zapisala: M. Jerebič

Foto: M. Jerebič