V tihem gozdu ...

Pomlad je tu in spomini na prebujajočo naravo oživijo. Človek je poln pričakovanj, želi si pobegniti v naravo in zakričati, kako se lepo počuti. V začetku meseca so v Društvu Rusalka organizirali prireditev posvečeno prihodu pomladi. Vse je bilo v znamenju pomladi, zaljubljenosti, vedrine … Dogajalo se je v Centru Zalog. Danes – v novi stavbi, ob spomeniku, ki govori o naši zgodovini …

Spomini pa segajo nazaj v sredino 20. stoletja, ko so ljudje prav tako pričakovali pomlad, a nad svobodno domovino so se zgrnili črni oblaki. Pred 80. leti so 15. aprila ugasnila štiri življenja mladih upornikov, ki so jih zoperstavili okupatorju: Egidij, Viktor, Hinko in Ivan. Zakaj? Zakaj? Zakaj? Bili so mladi, polni upanja in pričakovanj. Želeli so opazovati prebujajočo naravo, svobodno živeti na svoji zemlji … Toda sovražnik ni videl narave, ni videl življenja, ni opazil sončnih žarkov. Teptal je pred seboj, saj je želel uničiti vse, kar je bilo proti njemu.

Z borbo je prišla tudi svoboda, toda Egidij, Viktor, Hinko in Ivan niso dočakali. Mnogo je bilo takšnih, ki niso več občudovali prebujajoče narave. Danes se spominjamo nanje, prižgemo vsečko, poklepetamo in že nas odpelje tok življenja. Spomnimo se Kajuhovih besed materi: »Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti.«

Zapisala: M. Jerebič

Foto: M. Jerebič