V zavetju besede - Minka

Članica Kulturno-zgodovinskega društva Rusalka je sodelovala na natečaju JSKD V Zavetju besede 2023 z enim krajšim literarnim delom z naslovom ZAKAJ? V njem avtorica opisuje trenutek, ki ga je doživela, ko je odšla iz službe na kosilo. Veliko vprašanj, a le malo odgovorov. Preberimo si članek.

ZAKAJ

Sedim v pisarni. Toplo je, postajam utrujena, zato odprem okno. V prostor stopa svež zrak. Na bližnji cerkvi začne zvoniti zvon. Pogled se mi ustavi na uri. Čas je za kosilo. Nekaj malega postorim po pisalni mizi, kjer je v vazi nekaj cvetja ter odidem ven na kosilo.

Stopam počasi proti arkadam. Tam je kotiček, kjer prodajajo slastno hrano. Srečujem ljudi, večinoma zamišljenih obrazov. Iz bližnje gostilne se sliši smeh, od daleč prinaša veter vonj cigaretnega dima …

Še nekaj korakov do vogala arkad in že bom na cilju. Že na daleč zagledam na oknu trgovine naslonjeno osebo: majhna, suha, zavita v šal, prekrita z kapuco bunde. Trese se, nekaj momlja. Takrat iz trgovine stopi mladenič. Ni imel več kot 30 let. Osebi ponudi sendvič in pločevinko brezalkoholne pijače. Oseba stegne roko, vzame sendvič, z drugo pločevinko, nekaj zamrmra, se nasloni na steno ter besno vrže pločevinko.

Zdrznem se. Vedno bolj se bližam tej osebi in zagledam njen obraz. Ženska. Mojih let. Suha, neurejena, mastni lasje ji sem ter tja prekrivajo siv obraz. Njen pogled je mračen. Besni. Mladenič jo gleda. Samo gleda jo, ni se obračal na okoli, ni pobral pločevinke, iz katere je tekla tekočina, samo gledal jo je. »Mama,« reče tiho in z urnim korakom poskoči preko arkad čez cesto in se izgubi v množici ljudi …

Oseba ni več oseba, ženska je. Opoteka se okoli izložbenega okna. V rokah drži sendvič in ga je … Ljudje hitijo mimo, tako tudi njihovi pogledi, ki se le bežno ustavijo na tej ženski, odkimavajo z glavo in že nihče več ne ve, da jo je srečal …

Stopim v restavracijo. Čakam na hrano. Pred menoj se par pogovarja o tej ženski. Zgražata se, kam sta jo pripeljala droga in alkohol … Tiho poslušam in začnejo se mi zastavljati številna vprašanja: »Zakaj, zakaj, zakaj …«

Vzamem svojo hrano in odidem iz restavracije. Še vedno je zunaj ženska. Stoji. Z roko je naslonjena na steber, obrnjena je proti izložbi. Po njenih nogah teče tekočina, okoli nje nastaja vedno večja luža … Hlače so mokre, trese se … Grem mimo nje. Sprašujem se, ali sem naredila prav. Bi morala poklicati policijo, medicinsko pomoč … Morda ali pa … Ja, ali pa …

Stopim za vogal arkad, zlijem se z ostalo množico ljudi. Premišljujem o svojih problemih, o svojih skrbeh … Kot, da ne bi bila pred nekaj minutami priča groznemu prizoru propadu ženske … Ženske, ki se je skozi zgodovino borila za svoje pravice …

Saj res, danes je 8. marec, dan žena …

Slika: M. Jerebič