Velika noč

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih.

Dnevi pred veliko nočjo se imenujejo velikonočni dnevi oziroma velikonočno tridnevje: velikonočni četrtek, velikonočni petek in velikonočna sobota. Dan po veliki noči se imenuje velikonočni ponedeljek.

Velikonočno tridnevje (vsak dan ima svoj pomen) sestavljajo:

• veliki četrtek zvečer, ki je posvečen spominu na zadnjo večerjo,
• veliki petek, ki je posvečen spominu na Jezusovo križanje in smrt,
• velika sobota, ki je posvečena čaščenju Jezusa v Božjem grobu.

Z velikonočnim tridnevjem se končujeta veliki teden (zadnji teden pred veliko nočjo) in postni čas (obdobje od pepelnice do velike noči) in začenja velikonočni čas.

Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.

Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk.

Tudi v Sloveniji imajo določeno simboliko, suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, kruh in ostala peciva pa trnjevo krono. Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v navadi vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Kristusa.

Praznik velike noči ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi vuzem.

Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike noči in tudi danes odrasle osebe običajno krščujejo na ta praznik. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba podobno, kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta.

Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eastre, boginje pomladi in plodnosti, je bilo tako pomemben del anglosaške kulture, da so vztrajali pri tem, da kristjani sprejmejo njeno ime in praznik Kristusovega vstajenja poimenujejo po njej. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.

V Sloveniji je navada, da se na veliko soboto pripravimo na obred velike noči. Ta dan barvamo pirhe, pečemo potico, naberemo hren in nato pripravimo košaro s temi dobrotami. Nesemo jo v cerkev blagosloviti, nato jedi prihranimo do velikonočnega zajtrka. V nedeljo, ko se začne daniti, je velikonočna procesija. Po vstajenjski sveti maši se verniki odpravijo domov in sledi zajtrk z družino. Ta dan so družine doma. Igrajo številne družabne igre, največkrat takšne, ki so povezane s pirhi.

Velikonočni ponedeljek je namenjen druženju s prijatelji. Izmenjujemo si pirhe. Včasih so si pirhe izmenjevali med vasmi in so tako medsebojno tekmovali, kdo bo pripravil lepše pirhe.

Ne glede na vse napisano pa samo v Kulturno-zgodovinskem društvu Rusalka vemo, kako so se začela barvati jajčka. Če tudi vas zanima, si preberite na naši spletni strani.

Ob praznikih pa vam želimo vse dobro

člani Društva Rusalka

Vir: povzeto po svetovnem spletu 

Foto: Minka Jerebič